Arhivi avtorja: Jasna

Krajinski park Drava 1. del

Objavljeno ,
Odgovori

Pri Malečniškem mostu na Pobrežju v Mariboru se začne Krajinski park Drava, hidrološki naravni spomenik, ki obsega staro strugo reke Drave in pokrajino ob njej med Mariborom in Ptujem. Park smo ob desnem bregu Drave po etapah prehodili in raziskali ter pri tem odkrili čudovite sprehajalne poti, ki so večinoma primerne za pse vseh starosti, saj se lahko dolžino sprehoda poljubno prilagodi.

Pobrežje – Zrkovci

Med avtobusno postajo v Zrkovcih (kjer parkiramo) in Malečniškim mostom na Pobrežju lahko naredimo cca 4 km dolg krožen sprehod. V eno smer lahko gremo po kroni nasipa dovodnega kanala za HE Zlatoličje, ki se malo višje v Melju loči od struge reke Drave. Po kroni nasipa teče priljubljena sprehajalna pot, ki nudi lep razgled na okolico.V drugo smer lahko gremo po poti, ki je speljana med kanalom in staro strugo Drave. Pot je ravna in prevozna z avtomobilom v skoraj vseh vremenskih razmerah. Na nekaterih mestih lahko s poti zavijemo v loke in poplavni gozd ob strugi reke do mrtvih rokavov in prodišč, kjer lahko psi namočijo tačke in bolj pogumni tudi zaplavajo.Prodišča so posebej v toplem delu leta precej obiskana, še posebej ob koncih tedna. Sprehajalcev pa je običajno več na kroni nasipa kanala.

Nahrbtnik za psa K9 Sport Sack

Objavljeno ,
Odgovori

Naša živahna seniorka gre še vedno rada skupaj z »mladino« na daljše sprehode, vendar me že nekaj časa skrbi, da bo kdaj tak sprehod zanjo prenaporen, saj njeno počutje in forma precej nihata. Ker ima punca 13 kg in je ravno malo prevelika za običajne nahrbtnike, sem že nekaj časa iskala primerno rešitev in jo končno našla v obliki K9 Sport Sack nahrbtnika.

Mimogrede K9 Sport Sack nahrbtniki so posebnost na tržišču, saj psa nosimo na hrbtu, pes pa pri tem gleda čez naša ramena naprej. Primerni so za pse od 2 kg in vse do 35 kg.

Kako se odločimo za pravo velikost nahrbtnika?

Psu izmerimo dolžino hrbta od ovratnice do korena repa. Rea meri 53 cm in je zanjo primerna velikost L.

Kako psa spakiramo v K9 Sport sack nahrbtnik?

Za začetek potrebujemo nekaj potrpljenja in veliko priboljškov, s časom in vajo pa je ta proces vse lažji in hitrejši.

1) Odprt nahrbtnik položimo na ravno površino in psa postavimo v nahrbtnik. Pes lahko na nahrbtniku stoji ali sedi. Sprednje tačke psa damo skozi odprtine za tačke in zapnemo prvi trak (na vrhu nahrbtnika) psu okoli vratu.

2) Zadnje tačke (in rep) pospravimo v spodnji del nahrbtnika. Pes bo moral sedeti ali ležati, da bomo nahrbtnik lahko zaprli.

3) Za dodatno varnost nahrbtnik s karabinom pripnemo na oprsnico ali ovratnico. Do konca zapremo zadrgo in za dodatno varnost trak okoli vratu odpnemo in ponovno zapnemo skozi zanko na zadrgi. Trak toliko zategnemo, da pes skozi odprtino ne more potisniti ramen.

4) Zapnemo in zategnemo trakove za podporo pasjega hrbta. Zategnemo stranske trakove, kar bo zmanjšalo nagibanje psa nazaj v nahrbtniku in povečalo udobje nošenja za oba.

Ko imamo psa varno zapakiranega v nahrbtniku, je čas, da si ga naložimo na hrbet. To najlažje naredimo tako, da nam nekdo pomaga in dvigne nahrbtnik s psom, z malo spretnosti pa lahko to naredimo tudi sami, na primer tako, da nahrbtnik s psom postavimo na dvignjeno površino. Ko smo otovorjeni, zategnemo naramnice, da sedi nahrbtnik čim višje na hrbtu in pes vidi čez naša ramena.

Pes med nošnjo v nahrbtniku sedi, tako ima tudi dovolj stabilnosti za daljše pohode.

Pa srečno pot 🙂

Vlečni športi s psom

Objavljeno ,
Odgovori

Kot otrok sem uživala v branju knjig “Klic divjine” in “Beli očnjak” (Jack London) ter “Kazan, volčji pes” (James Oliver Curwood) in sanjarila o tem, kako potujem po zasneženi pokrajini s sanmi in pasjo vprego. Z modernizacijo in motorizacijo so pasje vprege za transport tovora v glavnem izginile, so se pa ohranile kot šport in tudi kot turistična zanimivost.

Photo by Thomas Lipke on Unsplash

Iz verjetno vsem poznanega zimskega športa, kjer skupina psov vleče sani, izvirajo mogoče manj poznani, a za večino ljudi bolj dostopni vlečni športi, za katere ne potrebuješ cele ekipe pasjih športnikov, ampak so primerni za enega ali dva psa. Za nekatere od teh športov je potreben sneg (na primer skijoring – smučanje s psom), drugi pa so primerni za obdobje brez snega (t.i. dryland) – na primer scootering, bikejoring (kolesarjenje s psom) in canicross (tek s psom).

Image by Wolfgang Zimmel from Pixabay

Scootering, bikejoring

Potrebujemo primeren športni skiro ali gorsko kolo z dobrimi zavorami, elastično vlečno vrv, priporočljiva je tudi uporaba bikejoring antene, ki zmanjša verjetnost, da se bo vlečna vrv zapletla v kolo. Zelo priporočljivo je, da je voznik opremljen s čelado in rokavicami (na tekmovanju je to obvezno), pes pa potrebuje primerno vlečno oprsnico.

Kolo ali skiro vleče eden ali dva psa. Za vleko skiroja mora biti pes dovolj velik in močan, za vleko kolesa pa je velikost psa manj pomembna, še posebej, če človek nima hudih tekmovalnih ambicij. Rea, ki obožuje bikejoring, ima na primer le 13 kg in na prvenstvu hrvaških ovčarjev v disciplini bikejoring ni bila najmanjša.

Canicross

Tek s psom je lahko odlična rekreacija za človeka in psa, pri kateri lahko pes z vlečenjem tekaču pomaga pri teku. Za canicross ne potrebuješ veliko opreme: poleg primerne obutve potrebuje tekač še pas za pripenjanje elastične vlečne vrvi, pes pa vlečno ali udobno večnamensko oprsnico, ki ga ne ovira pri gibanju. Močnejši kot je pes, bolj pomembna je izbira pasu za tekača – posebni tekaški pas je namreč nameščen na bokih tekača, s čimer se razbremeni hrbtenica in zmanjša možnost poškodb zaradi sunkov med tekom.

Image by Laurent Bartholet from Pixabay

Pohodništvo s psom

Če nisi tekač, kolesarjenje s psom pa se ti zdi preveč adrenalinsko, lahko svojemu psu še vedno izpolniš željo po vleki tako, da ti pomaga premagovati vzpone na bolj ali manj dolgih pohodih. Priporočljiva oprema je: vlečna ali udobna večnamenska oprsnica, ki psa ne ovira pri gibanju, elastična vlečna vrv in primeren pas za vodnika psa.

Za kakšne pse so primerni vlečni športi?

Vsi zdravi, primerno grajeni (brez gibalnih in dihalnih težav) odrasli psi, ki radi tečejo, lahko vsaj rekreativno sodelujejo v vlečnih športih, seveda pa je aktivnost in pričakovanja potrebno prilagoditi posameznemu psu. V povezavi z vlečnimi športi običajno najprej pomislimo na polarne vlečne pasme (npr. sibirski haski, aljaški malamut…), ki so gotovo odlični kandidati za vlečne športe, a na tekmovanjih so pogosto med najhitrejšimi načrtno vzrejeni športni mešanci (eurohound, greyster) in nekateri ptičarji.

 

Kako začeti z vlečnimi športi?

Za popolnega začetnika bo najlažje, če se pridruži skupini bolj izkušenih športnikov na katerem od društev, kjer se ukvarjajo z vlečnimi športi. Tam tudi najlažje dobiš nasvete in pomoč pri treningih. (Na Kinološkem društvu Maribor je trenutno aktivna skupina za bikejoring in canicross; kotakt: Tina).

Če v bližini nimaš nobenega primernega društva, se lahko treningov lotiš tudi sam. Preden zaprežeš psa pred kolo ali se odpraviš z njim na tek, je dobro, da ga naučiš vsaj znake (povelja) za smer (levo / desno), koristno pa bo tudi, če bo pes znal na znak potegniti, upočasniti in se ustaviti. Nekateri psi so naravni talenti za vleko in hitro ugotovijo, kaj je njihova naloga, pri drugih pa bo mogoče potreben pomočnik v vlogi vabe, ki bo psa spodbudil k vleki. Pomembno je, da začneš počasi in s kratkimi razdaljami ter hitrost in dolžino postopoma stopnjuješ.

Potrebno je tudi upoštevati vremenske razmere – na splošno se intenzivno vadbo s psom odsvetuje, če so temperature višje od 15°C, saj se lahko pes hitro pregreje, zato je sezona vlečnih športov bolj ali manj omejena na hladnejši del leta.

Video: Ron se uči vleči kolo v paru z že izkušeno Reo

Našo ponudbo opreme in prehranskih dodatkov za vlečne športe najdete tukaj >> Lahko pa nas obiščete v trgovinici Pasji.net Maribor na Gorkega 35, kjer vam bomo pomagali pri izbiri opreme.

Viri:

1) SKVVP:

VLEČNI ŠPORTI

2) https://www.nonstopdogwear.com/en/magazine

Pasji frizbi

Objavljeno ,
Odgovori

Frizbi je zelo priljubljena igrača za aktivne pse, vendar je pomembno, da izberemo pravi frizbi za našega pasjega športnika. Frizbiji za pse so praviloma izdelani iz materialov, ki so prijazni do pasjih zob in psa pri igri ne poškodujejo. Za rekreacijsko igro lahko izbiramo med bolj ali manj mehkimi frizbiji iz različnih materialov, nekateri so primerni tudi za igro v vodi. Če pa se želimo udeležiti tekmovanja v pasjem frizbiju, moramo za igro izbrati tekmovalni frizbi.

Po svetu obstaja več različnih organizacij, ki ponujajo tekmovanja v pasjem frizbiju pod svojim okriljem. Čeprav ima vsaka organizacija svoja pravila glede tekmovalnih disciplin, obstaja tudi precej podobnosti med glavnimi tekmovalnimi disciplinami posameznih organizacij.

Tekmovalne discipline lahko v grobem razdelimo na »prosti slog« in »distance« discipline.

Za prosti slog (freestyle) bi lahko rekli, da je ples vodnika, psa in frizbijev ob glasbeni podlagi in je za gledalce gotovo najbolj zanimiva disciplina. Pri izvedbi je pomemben slog, izvirnost in atraktivnost nastopa, pa tudi varnost psa. Nastop je dolg med 90 in 120 sekund, v igri je 5 do 10 frizbijev (odvisno od organizacije). Ocenjuje se posebej vodnika in psa, njuno usklajenost in uspešnost (ujeti frizbiji). Nekatere organizacije predpisujejo osnovne elemente, ki jih mora vsebovati nastop, druge puščajo več svobode pri sestavi nastopa.

Distance discipline so vse discipline, kjer se ocenjuje število in natančnost ujetih frizbijev, slog pri tem večinoma ni pomemben, uporablja pa se 1 frizbi (redkeje 2). Osnovne distance discipline (t.i. minidistance) imajo pri različnih organizacijah različna poimenovanja (Toss-n-Catch, Distance & Accuracy, Throw and Catch, Toss & Fetch), vsem pa je skupno to, da mora pes na polju, ki je razdeljeno v cone, v omejenem času ujeti čim več metov enega frizbija, čim dlje od vodnika.

Druge discipline, ki se pojavljajo na tekmovanjih:

Long distance

Disciplina, pri kateri šteje dolžina ujetega frizbija. Disciplina se deli na ženske in moške.

Time Trial (Skyhoundz)

Cilj sta dva uspešna meta frizbija preko razdalje 18,3 m (20 jardov) v najkrajšem možnem času. Za uspešen met šteje, če je frizbi vržen izza linije metanja in ga pes ujame za linijo, ki označuje predpisano razdaljo. Merjenje časa se začne na sodnikov znak in ustavi, ko se po drugem uspešnem metu vodnik, pes in frizbi vrnejo preko linije metanja.

Bullseye (Skyhoundz)

Igrišče za bullseye je sestavljeno iz koncentričnih krogov (najbolj zunanji ima polmer 6,9 m), ki tvorijo cone. Vodnik meče frizbi iz sredine navzven, cilj pa je v času 60 sekund čim več ujetih frizbijev v najbolj zunanji coni, ki prinese največ točk. V igri sta dva frizbija. Dodatne točke se podelijo, če je pes z vsemi štirimi tacami v zraku, ko ujame frizbi.

Frizgility https://updogchallenge.com/frizgility/

Frizgility je kombinacija frizbija in agilityja. Cilj igre je, da pes v času 60 sekund čim večkrat pravilno premaga 3 ovire in nato ujame frizbi v coni za lovljenje. Točkujejo se posamezne premagane ovire in ujeti frizbiji.

Dog Dartbee

Pri tej disciplini se na tla nariše tarčo iz štirih koncentričnih krogov (ki tvorijo cone) od katerih ima najmanjši krog premer 50 cm, največji pa 6,5 m. Sredina tarče je od linije metanja oddaljena 18,25 m. Vodnik ima na voljo 3 mete, cilj pa je, da pes ujame frizbi čim bližje sredini tarče.

Nekatere večje organizacije:

USDDN https://usddn.com/

Skyhoundz https://skyhoundz.com/

AWI http://www.ashleywhippet.com/

UFO http://www.ufoworldcup.org/

Povodec z avtomatskim navijanjem (fleksi) – da ali ne?

Objavljeno ,
Odgovori

Včasih ima človek občutek, da sta na svetu dve vrsti ljudi – takšni, ki uporabljajo povodec z avtomatskim navijanjem (po domače fleksi) za sprehajanje psa in takšni, ki so prepričani, da je fleksi povodec hudičeva iznajdba, primerna samo za v smeti.

Sama sem zadovoljna uporabnica fleksi povodcev že vsaj 30 let. V vsem tem času nisem imela s temi povodci niti ene dovolj slabe izkušnje, ki bi me prepričala, da jih preneham uporabljati. Večinoma se mi tudi zdijo veliko bolj praktični in prijetni za uporabo, kot sledni povodci.

Dejstvo je, da jih bodo ljudje uporabljali ne glede na njihovo varnost ali ne-varnost in ne glede na to, kaj si bodo tisti, ki se morajo ukvarjati s posledicami nepravilne uporabe, mislili o teh povodcih. Ker nič ne kaže, da jih bodo prenehali izdelovati, in tudi ne kaže, da bi pri nas kmalu prepovedali njihovo uporabo, je smiselno, da se ljudi izobražuje o njihovi pravilni uporabi.

Kje jih uporabljati

Povsod, kjer ne pričakujemo veliko drugih sprehajalcev in je dovolj prostora, da pes ne more zaiti v težave, če se giblje na kocu povsem raztegnjenega povodca. Če del poti poteka tako, da je varnega prostora manj, kot za celo dolžino povodca (na primer ob prometni cesti, ob pašniku z električnim pastirjem itd…), varno uporabljamo fleksi tako, da ga zaklenemo na primerni dolžini. Povodec skrajšamo in zaklenemo tudi vsakič, ko se nam približa sprehajalec ali kolesar in pred vsakim nepreglednim ovinkom.

Fleksi povodec nikakor NI PRIMEREN:

  • kjer lahko pričakujemo veliko prometa, drugih sprehajalcev, kolesarjev, spuščenih psov…
  • v skupinskih tečajih pasje šole
  • pri veterinarju
  • za psa, ki ga ne poznamo zelo dobro (na primer pred kratkim posvojenega psa)

Kaj mora znati vodnik

  • dobro poznati psa in njegove reakcije
  • dobro poznati opremo, ki jo uporablja, njene prednosti in slabosti
  • uporabljati gumb za zaklepanje odvijanja/navijanja povodca
  • opazovati okolico, tudi za svojim hrbtom

Kaj mora znati pes

Tako kot vodnik, mora tudi pes dobro poznati opremo, ki se uporablja za sprehode. To pomeni tudi, da ve, da lahko ročaj fleksija pade na tla, da bo pri tem precej ropotal in da se bo odkotalil proti psu (ker ga bo tja potegnil mehanizem za navijanje, če ni zaklenjen). Zelo priporočljivo je, da na ta scenarij psa s pomočjo priboljškov postopno navadite doma, obenem pa je smiselno psa naučiti, da se v primeru padca ročaja takoj ustavi in počaka na mestu, dokler vodnik ročaja ne pobere.

Ker s fleksi povodcem psa nikakor ne moremo imeti stoodstotno pod kontrolo, mora biti pes vsaj osnovno vodljiv in ne-nevaren za okolico. Pes bi naj vsaj toliko poslušal vodnika, da v primeru, če se povodec strga ali nam pade iz rok, ne bo bežal, ampak bo počakal, da rešimo situacijo.

Moji trije psi poznajo in večinoma kar dobro upoštevajo še naslednja navodila:

  • počakaj (ostani na mestu, dokler ne dobiš drugih navodil)
  • pridi bližje (da lahko skrajšam in zaklenem povodec, na primer ob srečanju z drugimi sprehajalci)
  • tu gremo (ob spremembi smeri)
  • okoli (če se znajde na napačni strani ovire, na primer drevesa)

Kakšen fleksi izbrati

Najbolj znana in gotovo ena najkvalitetnejših znamk, iz imena katere tudi izhaja domače ime za vse povodce z avtomatskim navijanjem, je prav Flexi. Trak je varnejša izbira kot vrvica, barven trak je boljše viden, kot črn trak.

Vedno izberemo primeren povodec glede na težo psa (za kakšno težo psa je povodec primeren, je običajno navedeno na embalaži). Če je pes po teži na meji ali če je zelo živahen in včasih močno potegne na povodcu, raje izberemo močnejši povodec.

Izbira dolžine je odvisna od psa in tega, kje se bomo sprehajali. V večini primerov 5 metrov dolžine povsem zadostuje, če pa imaš živahnega mladega psa in se sprehajaš po odprtih neobljudenih poteh, se lahko odločiš za 8 ali celo 10-metrski povodec. Potrebno je imeti v mislih, da so takšni povodci tudi težji od 5-metrskih in imajo močnejšo vzmet.

Dodatni nasveti

Če je le možno, je priporočljivo fleksi pripeti na udobno oprsnico, ki psa ne ovira pri gibanju. Priporočljiva je tudi uporaba elastičnega podaljška za blaženje sunkov.

V primeru, da se povodec na sprehodu zmoči, ga je zelo priporočljivo doma posušiti tako, da trak do konca izvlečemo in zaklenemo, drugače bo kmalu dobil neprijeten vonj.

Mali nedeljski izlet Areh – Žigartov vrh

Objavljeno ,
Odgovori

Ker smo bili časovno omejeni, kljub temu pa smo se želeli umakniti pred vročino v dolini, smo se tokrat odločili za Areh na Pohorju. Iz Maribora do parkirišča na Arehu (46.496045, 15.504884) je dobre pol ure vožnje (Spodnje Hoče – Areh: 18 km in približno 25 minut vožnje), vendar na nadmorski višini približno 1250 m stopimo iz avtomobila v povsem drugo klimo.

Da bi se izognili kolesarskemu prometu na gozdni cesti proti Šumiku, smo proti Žigartovemu vrhu krenili po tekaški progi, ki poteka vzporedno s cesto. Na poti se moramo držati desnih odcepov, dokler na vrhu smučišča ne pridemo na gozdno cesto, po kateri nadaljujemo pot. Kmalu na razcepu zavijemo levo po označeni poti, ki nas pripelje na Žigartov vrh (1346 m) – najvišjo točko vzhodnega Pohorja.

Če sledimo markacijam naprej skozi gozd, nas pot pelje mimo zanimivega mejnega kamna iz 19. stoletja. Nižje se pot približa gozdni cesti, kjer se lahko obrnemo desno nazaj proti Arehu in prehodimo vse skupaj približno 4 km. Lahko pa nadaljujemo pot navzdol in ko pridemo do tekaške proge, krenemo levo ter zaključimo krog na izhodišču pri Arehu po približno 6 km hoje.

Pot je lahka, primerna za večino psov, tudi za starejše mladiče in starejše pse brez večjih gibalnih težav. Na poti je nekaj lažjih vzponov, višinske razlike je vse skupaj približno 100 m.

Kdor ima po tem sprehodu še čas in voljo, se lahko na poti v dolino ustavi pri cestnem razcepu Hoče – Areh – Bellevue in obišče približno 16 m visok Framski slap (slap Skalca). Pot je kratka, vendar strma, del poti poteka po lesenem podestu in stopnicah. Primerno le za lažje in spretne pse, ki nimajo gibalnih težav in so vajeni hoje tudi po nestabilni podlagi.

Pasemski stereotipi

Objavljeno ,
Odgovori

Lahko sodimo pse po videzu?

Pogosto se domneva, da lahko glede na pripadnost določeni pasmi sklepamo o temperamentu in značaju posameznega psa. Tako lahko pri opisih pasem preberemo, da so psi določene pasme na primer vztrajni, inteligentni, živahni, odzivni, pozorni, zvesti… Pa lahko glede na pasemsko pripadnost res sklepamo o temperamentu in značaju posameznega psa? Tega vprašanja se je lotila mednarodna skupina raziskovalcev, rezultati raziskave pa so bili objavljeni spomladi 2022 v reviji Science.

Prinašalec pri prinašanju umetne divjadi

Podatki, ki so bili uporabljeni v raziskavi, so bili zbrani v projektu Darwinova barka*. V raziskavi so bili uporabljeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov o fizičnih in vedenjskih značilnostih več kot 18.000 psov (49 % pasemskih). Pri več kot 2000 psih, za katere so bili izpolnjeni vprašalniki, so raziskovalci tudi sekvencirali** DNK.

Rezultati raziskave kažejo, da na podlagi pripadnosti določeni pasmi ne moremo zanesljivo napovedati vedenja individualnega psa. Raziskovalci so ugotovili, da se vedenjske lastnosti, ki se jih pripisuje modernim pasmam, dedujejo poligensko***, so odvisne od vpliva okolja in se bolj ali manj pogosto pojavljajo pri vseh pasmah. Na podlagi dobljenih rezultatov so raziskovalci mnenja, da ta vedenja izvirajo iz prilagoditev, ki so nastale pred oblikovanjem modernih pasem.

Resasta vižla Ox in njegov prijatelj Miha. (Foto: Tina Nagode) Ali bo imel pes rad otroke, ni odvisno od pasme psa.

Narava ali vzgoja?

To nikakor ne pomeni, da velja popularen mit, da je pasji mladič nepopisan list in je vse odvisno od tega, kako ga vzgojimo. Znanost je dosledno (tudi v tej raziskavi) pokazala, da je vedenje, ki ga vidimo, rezultat interakcije med naravo (genetiko) in vzgojo (okoljem) pri posamezniku.

Terier pri enem od svojih najljubših opravil. (Foto: Mark Miller na Pixabay)

To tudi ne pomeni, da lahko pri izbiri psa zanemarimo pripadnost določeni pasmi, saj večina vprašanj v tej raziskavi ni spraševala po vedenjih, za katera se selektivno vzreja različne pasme. Z drugimi besedami, to ni bila raziskava o delovnih lastnostih psov različnih pasem. V raziskavi torej niso bili zajeti človeku pomembni pasemsko specifični vedenjski vzorci, ki so rezultat umetne selekcije – na primer pašnja, čuvanje, obramba, lov, prinašanje… (z vsemi pripadajočimi fizičnimi značilnostmi, zaznavanji in zbirko nagonov, ki so potrebni za opravljanje teh vedenjskih vzorcev).

Hrvaški ovčar pri delu z ovcami.

Kaj torej to pomeni v praksi?

Lahko sklepamo o vedenju psa po njegovem videzu / pasmi? Seveda na podlagi genetike določenega psa ne moremo z gotovostjo predvideti, kako se bo ta pes obnašal, saj je rezultat odvisen od velikega števila spremenljivk. Je pa lahko pasma psa izhodišče za naša pričakovanja.

Tako nas nikakor ne sme presenetiti, če bo naš ovčar poskušal umiriti razigrane otroke tudi z lajanjem in ščipanjem. Ali če nas bo pastirski varuh črede hotel ščititi pred serviserjem. Ali če se bo terier odločil, da spada mačka, tako kot podgane in miši, med škodljivce, ki jih je treba uničiti. Ali če lovski gonič ne bo slišal naših klicev, ko ga bo nos odpeljal po sledi divjadi…

Ne moremo pa na podlagi pasme predvideti nekaterih njegovih značajskih lastnosti, kot na primer, kako dobro se bo počutil v družbi tujih psov, kako hitro se bo postavil po robu strašljivemu, neprijetnemu ali nadležnemu dražljaju, ali bo iskal bližino človeka ali bo bolj zadržan… Za sklepanje o teh lastnostih bo do določene mere pomagalo, če bomo poznali značajske lastnosti njegovih staršev in drugih bolj ali manj bližnjih sorodnikov.

Beagle na sledi. (Foto: olginaa84 na Pixabay)

OPOMBE

*Darwinova barka (Darwin’s Ark) je odprta zbirka podatkov, kjer lahko vsi lastniki psov prispevajo k znanosti tako, da izpolnijo validirane vprašalnike o značilnostih svojih psov in prispevajo vzorec za analizo DNK.

**DNA sekvenciranje je proces določanja zaporedja nukleotidov v DNK.

*** poligensko dedovanje je dedovanje lastnosti, ki jo določa več genov

VIRI

Morrill K, Hekman J, Li X, McClure J, Logan B, Goodman L, Gao M, Dong Y, Alonso M, Carmichael E, Snyder-Mackler N, Alonso J, Noh HJ, Johnson J, Koltookian M, Lieu C, Megquier K, Swofford R, Turner-Maier J, White ME, Weng Z, Colubri A, Genereux DP, Lord KA, Karlsson EK. Ancestry-inclusive dog genomics challenges popular breed stereotypes. Science. 2022, 376(6592): p.eabk0639.

Psychology Today. It’s Best Not to Judge Dogs by Their Covers. 2022. Dostopno na spletu: https://www.psychologytoday.com/us/blog/animal-emotions/202205/it-s-best-not-judge-dogs-their-covers

The cognitive canine. Dogs, personality, and breed with dr. Jessica Hekman. 2022. Dostopno na spletu: https://thecognitivecanine.com/blog/dogs-personality-and-breed-with-dr-jessica-hekman/

The dog key. Understanding changes everything. 2018. Dostopno na spletu: https://www.thedogkey.com/science.html

Wikipedia. DNA sequencing. 2022. Dostopno na spletu:  https://en.wikipedia.org/wiki/DNA_sequencing

Toplotni udar

Objavljeno ,
Odgovori

Do pregrevanja pride, ko se telo hitreje segreva, kot ohlaja in termoregulacijski mehanizem ne zmore več vzdrževati ravnovesja. Posledica je lahko toplotni udar, ki je definiran kot stanje s povišano telesno temperaturo (nad 41°C) s spektrom kliničnih znakov.

Znaki toplotnega udara:

  • pospešeno dihanje, sopenje, prekomerno slinjenje
  • lepljive, živo rdeče dlesni, temno rdeč (lahko tudi modrikast) jezik
  • utrujenost, neprisebnost, mlahavost
  • šibek, nepravilen srčni utrip
  • bruhanje, driska (lahko krvava)
  • nekoordinirano gibanje
  • mišični krči, izguba zavesti, koma, smrt

Do toplotnega udara lahko pride zaradi naporne aktivnosti ali zaradi izpostavljenost visoki temperaturi okolja (klasični toplotni udar) brez zadostne možnosti za ohladitev.

S klasičnim toplotnim udarom se na primer srečamo pri psih, ki so predolgo izpostavljeni soncu ali pri psih zaprtih v pregretem avtomobilu. Verjetno nihče namerno ne izpostavi psa možnosti toplotnega udara, vendar se temperatura v zaprtem vozilu, ki stoji na soncu, zelo hitro nevarno dvigne.

Pri zunanji temperaturi 20°C se temperatura v vozilu v pol ure dvigne na 40°C, pri zunanji temperaturi 30°C se temperatura v vozilu dvigne na 40°C že v 10 minutah, po pol ure pa je v vozilu že več kot 50°C. Za nekaj prstov odprta okna ne zmanjšajo bistveno dvig temperature v vozilu.

Toplotni udar zaradi napora je bolj pogost pri psih, ki niso bili aklimatizirani na okolje. Zato je lahko za nevarnost toplotnega udara problematičen spomladanski nenaden in visok dvig temperature. Za dobro aklimatizacijo je potrebno do 60 dni, za delno aklimatizacijo pa je dovolj že 10 do 20 dni. Tako so lahko primerno aklimatizirani zdravi psi v dobri kondiciji zelo aktivni tudi v precej ekstremnih temperaturnih razmerah. Po drugi strani so lahko kljub možnosti aklimatizacije visoke poletne temperature problematične za nekatere rizične skupine psov.

Rizični dejavniki za toplotni udar:

  • debelost (telesna maščoba je dober izolator, ki ovira tok toplote proti površini kože in ohlajanje s sevanjem)
  • brahicefalični sindrom pri kratkogobčnih pasmah
  • okoljski dejavniki (npr. nenadne visoke temperature spomladi, visoka zračna vlaga ob visokih temperaturah, vroča podlaga)
  • utrujenost (utrujene živali se gibljejo manj učinkovito in porabljajo več energije, pri čemer nastaja več toplote)
  • dehidracija (zmanjša možnost evaporacijskega hlajenja)
  • starostni ekstremi (zelo mlade in zelo stare živali imajo manj učinkovit termoregulacijski mehanizem)
  • nekatera bolezenska stanja (srčne bolezni, paraliza grla, kolaps sapnika)
  • nekatera zdravila (nekateri diuretiki, beta-blokatorji, fenotiazini)
  • razmerje med telesno težo in površino telesa (pri psih lažjih od 10 kg je tveganje za toplotni udar majhno, tveganje se bistveno poveča pri psih težjih od 30 kg)
  • zelo gosta (in dolga) dlaka (je dober izolator, ki ovira hlajenje s konvekcijo, kondukcijo in sevanjem)
  • nagobčnik (lahko zmanjša zmožnost ohlajanja z evaporacijo preko sopenja)

Foto: Vitor Fontes na Unsplash

Prva pomoč: umakniti iz vročine – ohladiti – prepeljati do veterinarja

Psu se ponudi vodo, če je priseben in sposoben piti.

Možnost preživetja in tudi kasnejšega normalnega življenje prizadetega psa se bistveno poveča, če se ga čim prej začne aktivno ohlajati do normalne telesne temperature.

Za lastnike in skrbnike psov se kot najbolj učinkovit pristop svetuje, da se psa zmoči z vodo in ob intenzivnem prezračevanju (odprta okna avtomobila ali v psa usmerjen ventilator – pomembno je gibanje zraka) takoj prepelje do veterinarja, kjer bodo po potrebi nadaljevali s hlajenjem in drugo terapijo.

Če ni mogoče takoj priti do veterinarske pomoči, je potrebno psa kontrolirano ohladiti na normalno telesno temperaturo. Pri tem je treba spremljati telesno temperaturo vsakih 5 minut (temperaturo merimo rektalno, uporabi se lahko običajen termometer) in prenehati z aktivnim hlajenjem, ko telesna temperatura doseže 39,4°C – 40°C, da ne pride do podhladitve. Telesna temperatura bo namreč še nekaj časa padala, tudi ko se preneha z aktivnim hlajenjem. Tudi če uspemo normalizirati telesno temperaturo, je nujno, da psa čim prej pregleda veterinar, saj je ob toplotnem udaru verjeten nastanek poškodbo tkiv in organov, ki se ne pokažejo takoj, lahko pa so za psa usodne. Psi, ki so deležni strokovne veterinarske pomoči prej kot v 90 minutah po toplotnem udaru, imajo večjo možnost preživetja.

Metode hlajenja:

  • Zmočiti celo telo psa z vodo (voda mora biti hladnejša od telesne temperature psa, bolj je mrzla, boljše je) in vanj usmeriti ventilator – ta kombinacija evaporacijskega in konvekcijskega hlajenja je zelo učinkovita in najbolj priporočana metoda hlajenja. Še posebej pri psih z dolgo in/ali gosto dlako je pomembno prisiljeno gibanje zraka (ventilator), da ne ostane toplota ujeta v dlaki. Poleg učinkovitosti je prednost te metode, da se lahko uporabi sočasno s prevozom do veterinarja.
  • Kopel v mrzli ali hladni vodi je zelo učinkovita metoda hlajenja. Potrebna je previdnost, še posebej, če pes ni povsem priseben, da ostane glava vedno nad vodno gladino.
  • Uporaba mokrih brisač je manj učinkovita – brisače se lahko hitro segrejejo in preprečijo nadaljnje ohlajanje, zato jih je potrebno kontrolirati in pogosto menjati. Boljši učinek je v kombinaciji z ventilatorjem.
  • Lahko se uporabijo ledeni obkladki na vratu, pazduhah in dimljah.
  • Uporaba alkohola je vprašljiva in se načeloma odsvetuje. Če ni nič drugega pri roki, se lahko uporabi zelo majhne količine alkohola na manj odlakanih predelih (pazduhe, notranja stran uhljev, trebuh, dimlje).

Preventiva:

  • Zagotavljanje zadostne sence in vode za pitje.
  • Aktivnosti s psom le v hladnejšem delu dneva.
  • Primerna aklimatizacija na visoke temperature.
  • Kadar se aktivnosti v vročini ne da izogniti (delovni psi):
    • kratek čas aktivnosti (največ 15 minut, raje manj), daljši čas za počitek med aktivnostjo (vsaj 40 minut). Nevarnost za toplotni udar ne preneha s prenehanjem aktivnosti.
    • zagotoviti zadostno hidracijo, spodbujati pitje, po potrebi uporabiti vodo z okusom
    • zmočiti dlako pred, med in po delu
    • uporaba oblačil za hlajenje (uporabnost le teh sicer ni znanstveno potrjena, vendar pričevanja in testi uporabnikov kažejo, da so nekateri tipi teh oblačil v pomoč pri preprečevanju pregrevanja)
    • uporaba vodne kopeli za ohladitev po aktivnosti
  • Nikoli ne puščamo psa samega v zaprtem vozilu!
  • V primeru, da mora pes določen čas ostati v parkiranem vozilu (potovanja, prireditve):
  • Operativno zdravljenje ovir na dihalnih poteh, kjer je to mogoče.

 

Viri:

Baker J, DeChant M, Jenkins E, Moore G, Kelsey K, Perry E. Body temperature responses during phases of work in human remains detection dogs undergoing a simulated deployment. Animals. 2020, 10(4): 673.

Bruchim, Y., Horowitz, M. and Aroch, I. Pathophysiology of heatstroke in dogs–revisited. Temperature. 2017, 4(4): 356-370.

Bruchim Y, Klement E, Saragusty J, Finkeilstein E, Kass P. in Aroch I. Heat stroke in dogs: A retrospective study of 54 cases (1999-2004) and analysis of risk factors for death. J. Vet. Int. Med. 2006, 20: 38-46

Davis MS, Marcellin-Little DJ in O’Connor E. Comparison of Postexercise Cooling Methods in Working Dogs. Journal of special operations medicine: a peer reviewed journal for SOF medical professionals. 2019, 19(1): 56-60.

Dog gear review. Do Dog Cooling Vests Actually Work? 2021. Dostopno na spletu: https://doggearreview.com/article/coolingvest/

Flournoy SW, Wohl JS in Macintire DK. Heatstroke in dogs: pathophysiology and predisposing factors. Comp. Cont. Educ. Pract. Vet. 2003, 25: 410-418.

Flournoy SW, Wohl JS in Macintire DK. Heatstroke in dogs: clinical signs, treatment, prognosis, and prevention. Comp. Cont. Educ. Pract. Vet. 2003, 25: 422-431.

Gordon LE. Hyperthermia and Heatstroke in the Canine. USAR Veterinary Group. 2017. Dostopno na spletu.

Hall, E.J. and Carter, A. Heatstroke–providing evidence-based advice to dog owners. Veterinary Nursing Journal. 2016, 31(12): 359-363.

Hall EJ, Carter AJ in O’Neill DG. Incidence and risk factors for heat-related illness (heatstroke) in UK dogs under primary veterinary care in 2016. Scientific reports. 2020, 10(1): 1-2.

Heatstroke Deaths of Children in Vehicles. Vehicle Heating Dynamics. 2018. Dostopno na spletu.

Hot Dogs – heatstroke education for dog owners. Dostopno na spletu: https://heatstroke.dog/

Hemmelgarn, C. and Gannon, K. Heatstroke: thermoregulation, pathophysiology, and predisposing factors. Compend Contin Educ Vet. 2013, 35(7): p.E4.

Hemmelgarn, C. and Gannon, K. Heatstroke: clinical signs, diagnosis, treatment, and prognosis. Compend Contin Educ Vet. 2013, 35(7): p.E3.

Klinika za Male živali, Veterinarska Fakulteta, Univerza v Ljubljani. Brahicefalične pasme – zakaj je vroče vreme zelo nevarno? 2016. Dostopno na spletu: https://www.kmz.si/clanki/brahicefalicne-pasme-zakaj-je-vroce-vreme-zanje-se-posebej-nevarno/

Newfield, A. Providing care for dogs with heatstroke. Today’s Vet. nurse. 2019, 51-57.

Tabor B. Heatstroke in dogs. Today`s veterinary practice. 2014, 50-56.

Zezula, J. A. Short Technical Report on Thermoregulation in Dogs and the Pathophysiology of Hyperthermia. 2011.

Termoregulacija pri psih

Objavljeno ,
Odgovori

Telesna temperatura živali je odvisna od ravnovesja med segrevanjem in ohlajanjem. Ker je delovanje organizma odvisno od toplotno občutljivih kemijskih in fizikalnih procesov v celicah, je pomembno, da je temperatura telesa bolj ali manj konstantna okoli 38°C. Za vzdrževanje telesne temperature v optimalnem območju skrbi zelo kompleksen termoregulacijski mehanizem, ki vključuje več telesnih sistemov: dihala, srčno-žilni sistem, endokrini sistem (žleze z notranjim izločanjem), živčevje, izločala, pokrovni sistem (koža in vse kar je v in na koži, npr. žleze, dlaka…).

Termoregulacijski mehanizem je najbolj učinkovit pri odraslih živalih in manj učinkovit pri zelo mladih in starih živalih. Ta mehanizem tudi dovoljuje prilagoditev – aklimatizacijo na ekstremne temperature v okolju, če je sprememba postopna (za aklimatizacijo je potrebno od 10 do 60 dni).

Poenostavljena shema termoregulacijskega mehanizma

Segrevanje

Do segrevanja telesa pride, ker je toplota stranski produkt vseh presnovnih procesov v telesu. Osnovni presnovni procesi potekajo tudi, kadar telo miruje. Če je zaradi nizkih temperatur okolja večja potreba po segrevanju, lahko toplota nastaja tudi z drgetanjem mišic. Med aktivnostjo se lahko nastajanje toplote zaradi presnovnih procesov in mišičnega dela poveča več kot desetkrat in ostane po končani aktivnosti še nekaj časa povečano. Če pri tem ni zagotovljeno zadostno ohlajanje, lahko pride do nevarnega dviga telesne temperature. Zanimivo pri psih je, da velik dvig telesne temperature med aktivnostjo nima nujno hujših negativnih posledic. Pri zdravih, primerno aklimatiziranih psih v dobri fizični kondiciji se lahko med aktivnostjo telesna temperatura dvigne na 42°C ali celo več brez negativnih posledic.

Večina mest v telesu, kjer zaradi presnove nastaja veliko toplote (jetra, srce, skeletne mišice) ni v neposrednem stiku z mesti, kjer se telesna toplota izgublja v okolico (koža). Ker so tkiva slab prevodnik toplote, poteka prenos toplote po telesu predvsem s krvjo.

Poleg notranjega segrevanja zaradi presnovnih procesov se lahko telo segreva tudi zaradi vpliva okolja – ko temperatura okolja preseže telesno temperaturo živali ali če je žival izpostavljena viru infrardečega sevanja (sonce, bližina segretega telesa) ali če je v neposrednem stiku s segretim telesom (segreta tla).

Toplotni tokovi v okolju kjer je temperatura zraka in temperatura podlage manjša od telesne temperature živali

Ohlajanje telesa poteka na več načinov:

Konvekcija – odvajanje toplote s površine telesa živali zaradi gibanja okoliškega zraka ali vode.

Kondukcija – prenos toplote med dvema telesoma. Telo živali se ohlaja, ko je v stiku s hladnejšo podlago.

Sevanje – segreta telesa, tudi telo živali, sevajo infrardečo svetlobo in na ta način izgubljajo toploto.

Evaporacija – toplota se porablja pri izhlapevanju vode v znoju ali slini.

Pri nižjih temperaturah sevanje in konvekcija prispevata več kot 70% k skupni izgubi telesne toplote. Ko se temperatura okolja dviga in približuje telesni temperaturi psa, je evaporacija vedno bolj pomembna za vzdrževanje normalne telesne temperature. Ko se temperatura okolja dvigne nad 32°C, postane evaporacija najpomembnejši mehanizem ohlajanja. Pri visoki zračni vlagi se učinkovitost evaporacije zmanjša, kar poveča nevarnost toplotnega udara. Primarno poteka evaporacija preko sopenja. Čeprav imajo psi žleze znojnice po celem telesu, kaže da te ne sodelujejo aktivno v osrednjem termoregulacijskem mehanizmu.

Pomemben dejavnik za izgubo toplote je razmerje med telesno težo in površino telesa. To razmerje je višje pri manjših psih, zato ti hitreje izgubljajo toploto. Izgubo toplote iz telesa ovirata telesna maščoba in dlaka. Maščoba je slab prevodnik toplote, tako se bo pri psih z debelejšo plastjo maščobe manj toplote izgubilo v okolico s sevanjem. Glavna funkcija dlake, poleg zaščite kože pred vplivi okolja, je preprečevanje izgube toplote. Gostejša in daljša kot je dlaka, več zraka je ujetega v njej, zato ima boljše izolacijske lastnosti.

Termografska kamera tvori sliko s pomočjo infrardečega sevanja. IR sevanje in s tem izguba toplote je večje na manj odlakanih in neodlakanih mestih. Dlaka, ki je odličen izolator, preprečuje izgubo toplote z IR sevanjem, zato termografska kamera na površinah, kjer je dlaka daljša, beleži nižjo temperaturo, kot na površinah s krajšo (postriženo) dlako.

Viri:

Aoki, T. Stimulation of the sweat glands in the hairy skin of the dog by adrenaline, noradrenaline, acetylcholine, mecholyl and pilocarpine. J. invest. Derm. 1955, 24, pp.545-556.

Bruchim Y, Klement E, Saragusty J, Finkeilstein E, Kass P. in Aroch I. Heat stroke in dogs: A retrospective study of 54 cases (1999-2004) and analysis of risk factors for death. J. Vet. Int. Med. 2006, 20: 38-46

Gordon LE. Hyperthermia and Heatstroke in the Canine. USAR Veterinary Group. 2017. Dostopno na spletu.

Tabor B. Heatstroke in dogs. Today`s veterinary practice, 2014, 50-56.

My hairy universe. A deeper look into the coats role in the dog’s thermal regulation. 2019. Dostopno na spletu.

My hairy universe. To shave or not to shave – a look into the literature about dogs thermal regulation, coat growth and more… 2018. Dostopno na spletu.

Science questions with surprising answers. Why don’t dogs sweat? 2013. Dostopno na spletu: https://www.wtamu.edu/~cbaird/sq/2013/10/09/why-dont-dogs-sweat/

Veterian Key. Thermoregulation. 2016. Dostopno na spletu: https://veteriankey.com/thermoregulation-2/

Wikipedia. Termografska kamera. Dostopno na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Termografska_kamera

Zezula, J. A. Short Technical Report on Thermoregulation in Dogs and the Pathophysiology of Hyperthermia. 2011.

Kostna juha – superživilo (tudi) za pse

Objavljeno ,
Odgovori

Nekateri priporočajo kuhanje kostne juhe pozimi, pri nas pa je to poletni opravek, ko lahko huhamo zunaj, ker imajo nekateri družinski člani zelo občutljivo čutilo za voh in niso navdušeni nad aromo kostne juhe 🙂

Kostna juha je zelo hranljivo živilo. S pomočjo kostne juhe boste okrepili imunski sistem vašega psa, zmanjšali bolečine v sklepih, izboljšali zdravje jeter in podprli zdravo prebavo.

Naredimo jo tako, da zelo (zelo) dolgo kuhamo kosti in vezivna tkiva. Vzamemo lahko kosti katere koli živali, dodamo lahko tudi kostni mozeg, za vezivna tkiva lahko uporabimo npr. noge, repe, parklje, kljune, mlinčke ali plavuti.

Recept:

1 – 2 kg kosti in tkiv

cca 4 l vode (voda mora pokriti kosti)

2 – 3 jušne žlice jabolčnega kisa

Dodatek jabolčnega kisa je pomemben, ker pomaga potegniti iz kosti v vodo dragocena hranila.

Sestavine damo v mrzlo vodo, segrejemo do vretja, potem pa počasi v pokriti posodi kuhamo tako, da juha rahlo brbota vsaj 12 ur, lahko tudi 24 ur ali celo več.

Ko zaključimo s kuhanjem, iz kosti oberemo meso in jih zavržemo (nikoli ne hranimo psa s kuhanimi kostmi). Ko se juha ohladi, se lahko odstrani odvečna maščoba, ki se nabere na površini.

Juho lahko nekaj dni hranimo v hladilniku, ker pa je količina običajno precej večja, kot jo lahko porabimo v nekaj dnevih, lahko preostanek razdelimo v porcije in hranimo v zmrzovalniku.

Po želji lahko pred koncem kuhanja dodamo zelenjavo in zelišča. Za optimalno prebavljivost zelenjave je pomemben način priprave. Zelenjava z nizkim glikemičnim indeksom, na primer zelena listnata zelenjava (špinača, ohrovt, brstični ohrovt), bučke, cvetača, brokoli, ne potrebuje kuhanja, dovolj je, da jo zmeljemo v kašo. To kašo lahko dodamo v ohlajeno juho. Zelenjavo, ki vsebuje več škroba, je za optimalno prebavljivost potrebno dobro skuhati. Sem spadajo gomolji (tudi korenje), buče, stročnice. Škrobnato zelenjavo lahko dodamo približno pol ure pred koncem kuhanja. Koristna zelišča, ki jih lahko dodamo v juho: bazilika, kamilica, regrat, koper, njivska preslica, meta, origano, peteršilj, žajbelj, timijan, rožmarin. Zelišča dodamo na koncu kuhanja – suha zelišča dodamo 10 minut pred koncem, sveža zelišča pa lahko dodamo v vročo juho, ko zaključimo s kuhanjem.

Koristi kostne juhe:

Vsebuje pomembne vitamine in minerale

Vsebnost hranil v gotovi kostni juhi je odvisna od sestavin, ki jih uporabimo. Kosti so bogate s kalcijem, magnezijem, kalijem, fosforjem in drugimi minerali v sledovih, ki so pomembni gradniki močnih kosti. Kosti morskih rib vsebujejo jod, ki je pomemben za presnovo in zdravo delovanje ščitnice. Vezivna tkiva prispevajo glukozamin in hondroitin, naravni sestavini hrustanca, za kateri je znano, da pomembno prispevat k zdravju sklepov. Kostni mozeg vsebuje vitamin A, vitamin K2, minerale: cink, železo, mangan in selen, poleg tega pa tudi omega 3 in omega 6 maščobne kisline. Vsi ti živalski deli vsebujejo tudi beljakovino kolagen, ki se kuhan spremeni v želatino in ki je vir več pomembnih aminokislin.

Vsebuje hranila, za katera je znano, da izboljšajo zdravje sklepov

Pri kuhanju se kolagen iz vezivnih razgradi in zato je kostna juha bogata s pomembno aminokislino glicinom, ki ga telo lahko porabi za izgradnjo lastnih vezivnih tkiv, kot so tetive in kite.

Kostna juha je bogata tudi z glikozaminoglikani (GAG), kot so glukozamin, hondroitin in hialuronska kislina – pomembni naravni gradniki hrustanca. Številne študije so pokazale, da lahko dodajanje GAG v prehrano pomaga zmanjšati bolečine v sklepih in simptome artritisa.

Lahko pomaga pri zdravljenju vnetij

Nekatere aminokisline, ki jih najdemo v kostni juhi imajo močen protivnetni učinek. Še posebej arginin bi naj bil zelo koristen v boju proti kroničnemu vnetju.

Kostna juha je lahko dobra za prebavo

Ne samo, da je lahko prebavljiva, lahko tudi pomaga pri lažji prebavi druge hrane. Pravilno pripravljena kostna juha se bo na hladnem strdila v želatino. Želatina pomaga, da se hrana lažje premika skozi prebavila. Želatina bi naj tudi ščitila in celila črevesno sluznico in celo pomagala pri lajšanju težav in zdravljenju sindroma puščajočega črevesja.

Viri:

https://www.healthline.com/nutrition/bone-broth

https://www.dogsnaturallymagazine.com/how-to-make-bone-broth-for-your-dog/

https://www.dogsnaturallymagazine.com/reasons-your-dog-love-bone-broth/

https://perfectlyrawsome.com/raw-feeding-knowledgebase/prepare-vegetables-for-optimal-digestion/

https://animalwellnessmagazine.com/herbs-good-dogs/