Zadnje časa precej poslušam podkaste s pasjo tematiko. Med tem, ko pletem pasje igrače, so namreč zaposleni predvsem moji prsti, možgani pa imajo bolj ali manj prosto. Idealna kombinacija torej.

(Moji najljubši so: Fenzi Dog Sport Academy, Drinking From the Toilet in Cog-Dog Radio.)

Eden od nasvetov, ki ga vpadljivo pogosto ponavljajo različni trenerji, se glasi: “Snemaj svoje treninge”. Ta nasvet sem slišala tako pogosto, da sem si morala priznati, da najbrž bo nekaj na tem in se odločila, da začnem z januarjem redno snemati treninge. Praktičnost te odločitve se je pokazala takoj – analizo in plan za naslednji trening lahko naredim kasneje, ko najdem nekaj časa. Poleg tega vidim na posnetku stvari, ki jih težje registriram med samim dogajanjem. Na primer to, koliko prostora za napredek je pri moji mehaniki in tajmingu nagrajevanja 🙂

Po drugi strani ostanejo zabeleženi takšni trenutki srčkanosti, kot na primer Verdi, ki preteguje zadnje tačke (in pomaha s prstki). Vedenje, ki ga ponudi vsakič, ko ni čisto siguren, kaj bi naj počel. Si lahko mislite, kolikokrat je bil nagrajen za to vedenje 🙂 ?