Pasji frizbi

Frizbi je zelo priljubljena igrača za aktivne pse, vendar je pomembno, da izberemo pravi frizbi za našega pasjega športnika. Frizbiji za pse so praviloma izdelani iz materialov, ki so prijazni do pasjih zob in psa pri igri ne poškodujejo. Za rekreacijsko igro lahko izbiramo med bolj ali manj mehkimi frizbiji iz različnih materialov, nekateri so primerni tudi za igro v vodi. Če pa se želimo udeležiti tekmovanja v pasjem frizbiju, moramo za igro izbrati tekmovalni frizbi.

Po svetu obstaja več različnih organizacij, ki ponujajo tekmovanja v pasjem frizbiju pod svojim okriljem. Čeprav ima vsaka organizacija svoja pravila glede tekmovalnih disciplin, obstaja tudi precej podobnosti med glavnimi tekmovalnimi disciplinami posameznih organizacij.

Tekmovalne discipline lahko v grobem razdelimo na »prosti slog« in »distance« discipline.

Za prosti slog (freestyle) bi lahko rekli, da je ples vodnika, psa in frizbijev ob glasbeni podlagi in je za gledalce gotovo najbolj zanimiva disciplina. Pri izvedbi je pomemben slog, izvirnost in atraktivnost nastopa, pa tudi varnost psa. Nastop je dolg med 90 in 120 sekund, v igri je 5 do 10 frizbijev (odvisno od organizacije). Ocenjuje se posebej vodnika in psa, njuno usklajenost in uspešnost (ujeti frizbiji). Nekatere organizacije predpisujejo osnovne elemente, ki jih mora vsebovati nastop, druge puščajo več svobode pri sestavi nastopa.

Distance discipline so vse discipline, kjer se ocenjuje število in natančnost ujetih frizbijev, slog pri tem večinoma ni pomemben, uporablja pa se 1 frizbi (redkeje 2). Osnovne distance discipline (t.i. minidistance) imajo pri različnih organizacijah različna poimenovanja (Toss-n-Catch, Distance & Accuracy, Throw and Catch, Toss & Fetch), vsem pa je skupno to, da mora pes na polju, ki je razdeljeno v cone, v omejenem času ujeti čim več metov enega frizbija, čim dlje od vodnika.

Druge discipline, ki se pojavljajo na tekmovanjih:

Long distance

Disciplina, pri kateri šteje dolžina ujetega frizbija. Disciplina se deli na ženske in moške.

Time Trial (Skyhoundz)

Cilj sta dva uspešna meta frizbija preko razdalje 18,3 m (20 jardov) v najkrajšem možnem času. Za uspešen met šteje, če je frizbi vržen izza linije metanja in ga pes ujame za linijo, ki označuje predpisano razdaljo. Merjenje časa se začne na sodnikov znak in ustavi, ko se po drugem uspešnem metu vodnik, pes in frizbi vrnejo preko linije metanja.

Bullseye (Skyhoundz)

Igrišče za bullseye je sestavljeno iz koncentričnih krogov (najbolj zunanji ima polmer 6,9 m), ki tvorijo cone. Vodnik meče frizbi iz sredine navzven, cilj pa je v času 60 sekund čim več ujetih frizbijev v najbolj zunanji coni, ki prinese največ točk. V igri sta dva frizbija. Dodatne točke se podelijo, če je pes z vsemi štirimi tacami v zraku, ko ujame frizbi.

Frizgility https://updogchallenge.com/frizgility/

Frizgility je kombinacija frizbija in agilityja. Cilj igre je, da pes v času 60 sekund čim večkrat pravilno premaga 3 ovire in nato ujame frizbi v coni za lovljenje. Točkujejo se posamezne premagane ovire in ujeti frizbiji.

Dog Dartbee

Pri tej disciplini se na tla nariše tarčo iz štirih koncentričnih krogov (ki tvorijo cone) od katerih ima najmanjši krog premer 50 cm, največji pa 6,5 m. Sredina tarče je od linije metanja oddaljena 18,25 m. Vodnik ima na voljo 3 mete, cilj pa je, da pes ujame frizbi čim bližje sredini tarče.

Nekatere večje organizacije:

USDDN https://usddn.com/

Skyhoundz https://skyhoundz.com/

AWI http://www.ashleywhippet.com/

UFO http://www.ufoworldcup.org/

Povodec z avtomatskim navijanjem (fleksi) – da ali ne?

Včasih ima človek občutek, da sta na svetu dve vrsti ljudi – takšni, ki uporabljajo povodec z avtomatskim navijanjem (po domače fleksi) za sprehajanje psa in takšni, ki so prepričani, da je fleksi povodec hudičeva iznajdba, primerna samo za v smeti.

Sama sem zadovoljna uporabnica fleksi povodcev že vsaj 30 let. V vsem tem času nisem imela s temi povodci niti ene dovolj slabe izkušnje, ki bi me prepričala, da jih preneham uporabljati. Večinoma se mi tudi zdijo veliko bolj praktični in prijetni za uporabo, kot sledni povodci.

Dejstvo je, da jih bodo ljudje uporabljali ne glede na njihovo varnost ali ne-varnost in ne glede na to, kaj si bodo tisti, ki se morajo ukvarjati s posledicami nepravilne uporabe, mislili o teh povodcih. Ker nič ne kaže, da jih bodo prenehali izdelovati, in tudi ne kaže, da bi pri nas kmalu prepovedali njihovo uporabo, je smiselno, da se ljudi izobražuje o njihovi pravilni uporabi.

Kje jih uporabljati

Povsod, kjer ne pričakujemo veliko drugih sprehajalcev in je dovolj prostora, da pes ne more zaiti v težave, če se giblje na kocu povsem raztegnjenega povodca. Če del poti poteka tako, da je varnega prostora manj, kot za celo dolžino povodca (na primer ob prometni cesti, ob pašniku z električnim pastirjem itd…), varno uporabljamo fleksi tako, da ga zaklenemo na primerni dolžini. Povodec skrajšamo in zaklenemo tudi vsakič, ko se nam približa sprehajalec ali kolesar in pred vsakim nepreglednim ovinkom.

Fleksi povodec nikakor NI PRIMEREN:

  • kjer lahko pričakujemo veliko prometa, drugih sprehajalcev, kolesarjev, spuščenih psov…
  • v skupinskih tečajih pasje šole
  • pri veterinarju
  • za psa, ki ga ne poznamo zelo dobro (na primer pred kratkim posvojenega psa)

Kaj mora znati vodnik

  • dobro poznati psa in njegove reakcije
  • dobro poznati opremo, ki jo uporablja, njene prednosti in slabosti
  • uporabljati gumb za zaklepanje odvijanja/navijanja povodca
  • opazovati okolico, tudi za svojim hrbtom

Kaj mora znati pes

Tako kot vodnik, mora tudi pes dobro poznati opremo, ki se uporablja za sprehode. To pomeni tudi, da ve, da lahko ročaj fleksija pade na tla, da bo pri tem precej ropotal in da se bo odkotalil proti psu (ker ga bo tja potegnil mehanizem za navijanje, če ni zaklenjen). Zelo priporočljivo je, da na ta scenarij psa s pomočjo priboljškov postopno navadite doma, obenem pa je smiselno psa naučiti, da se v primeru padca ročaja takoj ustavi in počaka na mestu, dokler vodnik ročaja ne pobere.

Ker s fleksi povodcem psa nikakor ne moremo imeti stoodstotno pod kontrolo, mora biti pes vsaj osnovno vodljiv in ne-nevaren za okolico. Pes bi naj vsaj toliko poslušal vodnika, da v primeru, če se povodec strga ali nam pade iz rok, ne bo bežal, ampak bo počakal, da rešimo situacijo.

Moji trije psi poznajo in večinoma kar dobro upoštevajo še naslednja navodila:

  • počakaj (ostani na mestu, dokler ne dobiš drugih navodil)
  • pridi bližje (da lahko skrajšam in zaklenem povodec, na primer ob srečanju z drugimi sprehajalci)
  • tu gremo (ob spremembi smeri)
  • okoli (če se znajde na napačni strani ovire, na primer drevesa)

Kakšen fleksi izbrati

Najbolj znana in gotovo ena najkvalitetnejših znamk, iz imena katere tudi izhaja domače ime za vse povodce z avtomatskim navijanjem, je prav Flexi. Trak je varnejša izbira kot vrvica, barven trak je boljše viden, kot črn trak.

Vedno izberemo primeren povodec glede na težo psa (za kakšno težo psa je povodec primeren, je običajno navedeno na embalaži). Če je pes po teži na meji ali če je zelo živahen in včasih močno potegne na povodcu, raje izberemo močnejši povodec.

Izbira dolžine je odvisna od psa in tega, kje se bomo sprehajali. V večini primerov 5 metrov dolžine povsem zadostuje, če pa imaš živahnega mladega psa in se sprehajaš po odprtih neobljudenih poteh, se lahko odločiš za 8 ali celo 10-metrski povodec. Potrebno je imeti v mislih, da so takšni povodci tudi težji od 5-metrskih in imajo močnejšo vzmet.

Dodatni nasveti

Če je le možno, je priporočljivo fleksi pripeti na udobno oprsnico, ki psa ne ovira pri gibanju. Priporočljiva je tudi uporaba elastičnega podaljška za blaženje sunkov.

V primeru, da se povodec na sprehodu zmoči, ga je zelo priporočljivo doma posušiti tako, da trak do konca izvlečemo in zaklenemo, drugače bo kmalu dobil neprijeten vonj.

Mali nedeljski izlet Areh – Žigartov vrh

Ker smo bili časovno omejeni, kljub temu pa smo se želeli umakniti pred vročino v dolini, smo se tokrat odločili za Areh na Pohorju. Iz Maribora do parkirišča na Arehu (46.496045, 15.504884) je dobre pol ure vožnje (Spodnje Hoče – Areh: 18 km in približno 25 minut vožnje), vendar na nadmorski višini približno 1250 m stopimo iz avtomobila v povsem drugo klimo.

Da bi se izognili kolesarskemu prometu na gozdni cesti proti Šumiku, smo proti Žigartovemu vrhu krenili po tekaški progi, ki poteka vzporedno s cesto. Na poti se moramo držati desnih odcepov, dokler na vrhu smučišča ne pridemo na gozdno cesto, po kateri nadaljujemo pot. Kmalu na razcepu zavijemo levo po označeni poti, ki nas pripelje na Žigartov vrh (1346 m) – najvišjo točko vzhodnega Pohorja.

Če sledimo markacijam naprej skozi gozd, nas pot pelje mimo zanimivega mejnega kamna iz 19. stoletja. Nižje se pot približa gozdni cesti, kjer se lahko obrnemo desno nazaj proti Arehu in prehodimo vse skupaj približno 4 km. Lahko pa nadaljujemo pot navzdol in ko pridemo do tekaške proge, krenemo levo ter zaključimo krog na izhodišču pri Arehu po približno 6 km hoje.

Pot je lahka, primerna za večino psov, tudi za starejše mladiče in starejše pse brez večjih gibalnih težav. Na poti je nekaj lažjih vzponov, višinske razlike je vse skupaj približno 100 m.

Kdor ima po tem sprehodu še čas in voljo, se lahko na poti v dolino ustavi pri cestnem razcepu Hoče – Areh – Bellevue in obišče približno 16 m visok Framski slap (slap Skalca). Pot je kratka, vendar strma, del poti poteka po lesenem podestu in stopnicah. Primerno le za lažje in spretne pse, ki nimajo gibalnih težav in so vajeni hoje tudi po nestabilni podlagi.