Vlečni športi s psom

Kot otrok sem uživala v branju knjig “Klic divjine” in “Beli očnjak” (Jack London) ter “Kazan, volčji pes” (James Oliver Curwood) in sanjarila o tem, kako potujem po zasneženi pokrajini s sanmi in pasjo vprego. Z modernizacijo in motorizacijo so pasje vprege za transport tovora v glavnem izginile, so se pa ohranile kot šport in tudi kot turistična zanimivost.

Photo by Thomas Lipke on Unsplash

Iz verjetno vsem poznanega zimskega športa, kjer skupina psov vleče sani, izvirajo mogoče manj poznani, a za večino ljudi bolj dostopni vlečni športi, za katere ne potrebuješ cele ekipe pasjih športnikov, ampak so primerni za enega ali dva psa. Za nekatere od teh športov je potreben sneg (na primer skijoring – smučanje s psom), drugi pa so primerni za obdobje brez snega (t.i. dryland) – na primer scootering, bikejoring (kolesarjenje s psom) in canicross (tek s psom).

Image by Wolfgang Zimmel from Pixabay

Scootering, bikejoring

Potrebujemo primeren športni skiro ali gorsko kolo z dobrimi zavorami, elastično vlečno vrv, priporočljiva je tudi uporaba bikejoring antene, ki zmanjša verjetnost, da se bo vlečna vrv zapletla v kolo. Zelo priporočljivo je, da je voznik opremljen s čelado in rokavicami (na tekmovanju je to obvezno), pes pa potrebuje primerno vlečno oprsnico.

Kolo ali skiro vleče eden ali dva psa. Za vleko skiroja mora biti pes dovolj velik in močan, za vleko kolesa pa je velikost psa manj pomembna, še posebej, če človek nima hudih tekmovalnih ambicij. Rea, ki obožuje bikejoring, ima na primer le 13 kg in na prvenstvu hrvaških ovčarjev v disciplini bikejoring ni bila najmanjša.

Canicross

Tek s psom je lahko odlična rekreacija za človeka in psa, pri kateri lahko pes z vlečenjem tekaču pomaga pri teku. Za canicross ne potrebuješ veliko opreme: poleg primerne obutve potrebuje tekač še pas za pripenjanje elastične vlečne vrvi, pes pa vlečno ali udobno večnamensko oprsnico, ki ga ne ovira pri gibanju. Močnejši kot je pes, bolj pomembna je izbira pasu za tekača – posebni tekaški pas je namreč nameščen na bokih tekača, s čimer se razbremeni hrbtenica in zmanjša možnost poškodb zaradi sunkov med tekom.

Image by Laurent Bartholet from Pixabay

Pohodništvo s psom

Če nisi tekač, kolesarjenje s psom pa se ti zdi preveč adrenalinsko, lahko svojemu psu še vedno izpolniš željo po vleki tako, da ti pomaga premagovati vzpone na bolj ali manj dolgih pohodih. Priporočljiva oprema je: vlečna ali udobna večnamenska oprsnica, ki psa ne ovira pri gibanju, elastična vlečna vrv in primeren pas za vodnika psa.

Za kakšne pse so primerni vlečni športi?

Vsi zdravi, primerno grajeni (brez gibalnih in dihalnih težav) odrasli psi, ki radi tečejo, lahko vsaj rekreativno sodelujejo v vlečnih športih, seveda pa je aktivnost in pričakovanja potrebno prilagoditi posameznemu psu. V povezavi z vlečnimi športi običajno najprej pomislimo na polarne vlečne pasme (npr. sibirski haski, aljaški malamut…), ki so gotovo odlični kandidati za vlečne športe, a na tekmovanjih so pogosto med najhitrejšimi načrtno vzrejeni športni mešanci (eurohound, greyster) in nekateri ptičarji.

 

Kako začeti z vlečnimi športi?

Za popolnega začetnika bo najlažje, če se pridruži skupini bolj izkušenih športnikov na katerem od društev, kjer se ukvarjajo z vlečnimi športi. Tam tudi najlažje dobiš nasvete in pomoč pri treningih. (Na Kinološkem društvu Maribor je trenutno aktivna skupina za bikejoring in canicross; kotakt: Tina).

Če v bližini nimaš nobenega primernega društva, se lahko treningov lotiš tudi sam. Preden zaprežeš psa pred kolo ali se odpraviš z njim na tek, je dobro, da ga naučiš vsaj znake (povelja) za smer (levo / desno), koristno pa bo tudi, če bo pes znal na znak potegniti, upočasniti in se ustaviti. Nekateri psi so naravni talenti za vleko in hitro ugotovijo, kaj je njihova naloga, pri drugih pa bo mogoče potreben pomočnik v vlogi vabe, ki bo psa spodbudil k vleki. Pomembno je, da začneš počasi in s kratkimi razdaljami ter hitrost in dolžino postopoma stopnjuješ.

Potrebno je tudi upoštevati vremenske razmere – na splošno se intenzivno vadbo s psom odsvetuje, če so temperature višje od 15°C, saj se lahko pes hitro pregreje, zato je sezona vlečnih športov bolj ali manj omejena na hladnejši del leta.

Video: Ron se uči vleči kolo v paru z že izkušeno Reo

Našo ponudbo opreme in prehranskih dodatkov za vlečne športe najdete tukaj >> Lahko pa nas obiščete v trgovinici Pasji.net Maribor na Gorkega 35, kjer vam bomo pomagali pri izbiri opreme.

Viri:

1) SKVVP:

VLEČNI ŠPORTI

2) https://www.nonstopdogwear.com/en/magazine

Povodec z avtomatskim navijanjem (fleksi) – da ali ne?

Včasih ima človek občutek, da sta na svetu dve vrsti ljudi – takšni, ki uporabljajo povodec z avtomatskim navijanjem (po domače fleksi) za sprehajanje psa in takšni, ki so prepričani, da je fleksi povodec hudičeva iznajdba, primerna samo za v smeti.

Sama sem zadovoljna uporabnica fleksi povodcev že vsaj 30 let. V vsem tem času nisem imela s temi povodci niti ene dovolj slabe izkušnje, ki bi me prepričala, da jih preneham uporabljati. Večinoma se mi tudi zdijo veliko bolj praktični in prijetni za uporabo, kot sledni povodci.

Dejstvo je, da jih bodo ljudje uporabljali ne glede na njihovo varnost ali ne-varnost in ne glede na to, kaj si bodo tisti, ki se morajo ukvarjati s posledicami nepravilne uporabe, mislili o teh povodcih. Ker nič ne kaže, da jih bodo prenehali izdelovati, in tudi ne kaže, da bi pri nas kmalu prepovedali njihovo uporabo, je smiselno, da se ljudi izobražuje o njihovi pravilni uporabi.

Kje jih uporabljati

Povsod, kjer ne pričakujemo veliko drugih sprehajalcev in je dovolj prostora, da pes ne more zaiti v težave, če se giblje na kocu povsem raztegnjenega povodca. Če del poti poteka tako, da je varnega prostora manj, kot za celo dolžino povodca (na primer ob prometni cesti, ob pašniku z električnim pastirjem itd…), varno uporabljamo fleksi tako, da ga zaklenemo na primerni dolžini. Povodec skrajšamo in zaklenemo tudi vsakič, ko se nam približa sprehajalec ali kolesar in pred vsakim nepreglednim ovinkom.

Fleksi povodec nikakor NI PRIMEREN:

  • kjer lahko pričakujemo veliko prometa, drugih sprehajalcev, kolesarjev, spuščenih psov…
  • v skupinskih tečajih pasje šole
  • pri veterinarju
  • za psa, ki ga ne poznamo zelo dobro (na primer pred kratkim posvojenega psa)

Kaj mora znati vodnik

  • dobro poznati psa in njegove reakcije
  • dobro poznati opremo, ki jo uporablja, njene prednosti in slabosti
  • uporabljati gumb za zaklepanje odvijanja/navijanja povodca
  • opazovati okolico, tudi za svojim hrbtom

Kaj mora znati pes

Tako kot vodnik, mora tudi pes dobro poznati opremo, ki se uporablja za sprehode. To pomeni tudi, da ve, da lahko ročaj fleksija pade na tla, da bo pri tem precej ropotal in da se bo odkotalil proti psu (ker ga bo tja potegnil mehanizem za navijanje, če ni zaklenjen). Zelo priporočljivo je, da na ta scenarij psa s pomočjo priboljškov postopno navadite doma, obenem pa je smiselno psa naučiti, da se v primeru padca ročaja takoj ustavi in počaka na mestu, dokler vodnik ročaja ne pobere.

Ker s fleksi povodcem psa nikakor ne moremo imeti stoodstotno pod kontrolo, mora biti pes vsaj osnovno vodljiv in ne-nevaren za okolico. Pes bi naj vsaj toliko poslušal vodnika, da v primeru, če se povodec strga ali nam pade iz rok, ne bo bežal, ampak bo počakal, da rešimo situacijo.

Moji trije psi poznajo in večinoma kar dobro upoštevajo še naslednja navodila:

  • počakaj (ostani na mestu, dokler ne dobiš drugih navodil)
  • pridi bližje (da lahko skrajšam in zaklenem povodec, na primer ob srečanju z drugimi sprehajalci)
  • tu gremo (ob spremembi smeri)
  • okoli (če se znajde na napačni strani ovire, na primer drevesa)

Kakšen fleksi izbrati

Najbolj znana in gotovo ena najkvalitetnejših znamk, iz imena katere tudi izhaja domače ime za vse povodce z avtomatskim navijanjem, je prav Flexi. Trak je varnejša izbira kot vrvica, barven trak je boljše viden, kot črn trak.

Vedno izberemo primeren povodec glede na težo psa (za kakšno težo psa je povodec primeren, je običajno navedeno na embalaži). Če je pes po teži na meji ali če je zelo živahen in včasih močno potegne na povodcu, raje izberemo močnejši povodec.

Izbira dolžine je odvisna od psa in tega, kje se bomo sprehajali. V večini primerov 5 metrov dolžine povsem zadostuje, če pa imaš živahnega mladega psa in se sprehajaš po odprtih neobljudenih poteh, se lahko odločiš za 8 ali celo 10-metrski povodec. Potrebno je imeti v mislih, da so takšni povodci tudi težji od 5-metrskih in imajo močnejšo vzmet.

Dodatni nasveti

Če je le možno, je priporočljivo fleksi pripeti na udobno oprsnico, ki psa ne ovira pri gibanju. Priporočljiva je tudi uporaba elastičnega podaljška za blaženje sunkov.

V primeru, da se povodec na sprehodu zmoči, ga je zelo priporočljivo doma posušiti tako, da trak do konca izvlečemo in zaklenemo, drugače bo kmalu dobil neprijeten vonj.

Rešilni jopiči za pse

…so po mnenju strokovnjakov koristna dodatna oprema za vodne aktivnosti (pri Dogs4motion so pripravili tale prispevek o pasjih rešilnih jopičih: Plavalni plašči za pse – jih psi res potrebujejo ali gre zgolj za še eno modno muho?). In ker po dolgem času planiramo dopust na morju in ker pričakujemo, da se nam bosta štirinožna plavalca pridružila pri plavalnih podvigih, smo se tudi mi temu primerno opremili.

Seveda je vsako novo opremo dobro stestirati pred resno uporabo, zato smo se na testno vožnjo odpravili kar v domačo gramoznico.

Pripravljen?

Ron “glisira” po dummyball in nazaj 😀

To pa mi moja prva izkušnja s pasjim rešilnim jopičem. Gromu je na stara leta rešilni jopič prišel še kako prav, ko je bil v glavi še vedno mladenič, telo pa ni več zmoglo tempa.

Seveda je pomembno, kakšen rešilni jopič uporabimo, saj je ta popolnoma nepotreben ali celo škodljiv, če se napije vode in dodatno obremeni psa. Zato pri nas uporabljamo jopiče, ki dejansko služijo svojemu namenu. Ron in Verdi sta opremljena s Hurtta Life Savior, Grom pa je imel Ruffwear Float Coat. Jopiče lahko pridete pomeriti v trgovini Pasji.net v Mariboru (Gorkega 35) in Ljubljani (Šmartinska 106).

Obleči (dolgodlakega) psa?

Dandanes je to pri nas vprašanje dobrega počutja psa in/ali praktičnosti. Čeprav so vsi moji psi dobro odlakani, občasno in po potrebi uporabljam pasja oblačila (in obutev). Vedno pa ni bilo tako. Naših družinskih psov nismo nikoli oblačili. V tistih časih to nikomur ni prišlo na misel, tako da se mi niti ne sanja, kakšna je v prejšnjem stoletju sploh bila ponudba oblačil za pse. Grini in Ajdi zaradi pomankanja oblačil seveda ni bilo hudega, Dina pa je bila s svojo fino dolgo mehko dlako prikrajšana za marsikateri zimski sprehod, čeprav je imela zelo rada sneg.

Prvič sem pomislila na to, da bi bilo mogoče dobro psa obleči, ko je na treningih agilityja med čakanjem, da prideva na vrsto, Živo očitno zeblo. Živa je bila sploh bolj mačje sorte – poleti je v največji vročini ležala na soncu, čim pa je temperatura padla pod 10°C, jo je zeblo, ko je morala biti pri miru. Tako je najprej dobila plašček iz flisa domače izdelave, kasneje pa je postala zadovoljna uporabnica našega prvega kupljenega pasjega plaščka – Hurttinega kombinezona iz flisa.

S tem, ko sem oblekla zmrzljivo Živo, se še nisem povsem otresla presodka proti pasjim oblačilom. Zato so tudi bila njena oblačila čim bolj neopazna – črna. S časoma sem ugotovila, da tudi pri dobro odlakanih psih, kot so hrvaški ovčarji, oblačila občasno pridejo prav.

Grom, star skoraj 14 let, plašč iz flisa Ruffwear Climate Changer

Staremu psu pride prav pomoč pri ohranjanju telesne toplote in artritičnim prstom dobro dene, če so pred snegom zaščiteni z obutvijo. Mokrega psa v hladnem vremenu zebe, če je prisiljen mirovati. Človeku pa pride prav manj dela z mokro (in umazano) pasjo dlako.

Rea, dežni plašč Ruffwear Sun Shower

Posebno poglavje so majhni dolgodlaki psi. Verdija je potrebno skopati po vsakem jutranjem sprehodu po rosni travi in poljskih cestah, če ni oblečen v kombinezon.

Verdi, kombinezon Hurtta Slush Combat Suit

Do sedaj sem se seveda že povsem otresla predsodov pred pasjimi oblačili, zato imajo vsi psi nekaj kosov oblačil, Verdi pa ima celo zbirko. Poleg Hurttinega kombinezona ima še Ruffwearov dežni plašč za hitro zaščito pred dežjem (kombinezon le terja nekaj dela z oblačenjem), Ruffwearov plašček iz flisa za suho hladno vreme in Hurttin zimski plašč za zelo mrzlo vreme.

Verdi, zimski plašč Hurtta Extreme Warmer

Vsi moji psi imajo tudi grelne plašče, ki se mi zdijo pomemben del opreme športnih psov. Grelni plašč pomaga pri ogrevanju psa pred vadbo, ohranja ogrete mišice in vezi med vadbo in podaljša čas ohlajanja po vadbi ter s tem pomaga preprečevati poškodbe in bolečine v mišicah in sklepih. Pri že prisotnih poškodbah pa pomaga pri lajšanju bolečin in okrevanju.

Ron, Verdi in Rea, grelni plašč Back on Track Dog Mesh Rug

Novejše modele omenjenih oblačil in še veliko drugih modelov za različne potrebe, velikosti in oblike psov lahko naročite v spletnih trgovinah Živa in Pasji.net ali pridete pomeriti v trgovini Pasji.net v Mariboru (Gorkega 35) in Ljubljani (Šmartinska 106).

Ron, dežni plašč Hurtta Monsoon Coat