Grom

Mawlch Grom  SLR HO 000006 (HR 11718 HO) (9. 4. 2004 – 29. 6. 2018)

(Apolon HR 11343 x Drava Certisa HR 11066)

http://hrvatskiovcar.pedigre.net/details.php?id=10

Po prvih uspehih z Živo v agility-ju sem začela razmišljati o psu, ki bi imel vsaj toliko veselja do dela kot jaz. Najprej sem iskala informacije o madžarskih ovčarjih, predvsem o mudijih, vendar sem si na hitro premislila, ko sem izvedela za leglo hrvaških ovčarjev, in se dogovorila, da vzamem psičko iz tega legla. Mama legla Cita (Drava Certisa) je namreč naredila močan vtis name s svojo hitrostjo, agilnostjo, navdušenjem in privrženostjo, zato se mi je to zdela enkratna priložnost, da dobim dobrega delovnega psa. Po razmisleku in posvetu pa sem se odločila, da je prezgodaj za še enega psa in rezervacijo psičke odpovedala. Pri odločitvi sem vztrajala, dokler nisem 9 tednov starih psičkov videla v živo. Ker je bil še en samček neoddan, sem hitro pozabila na vse pametne razloge proti nakupu in se odločila za samčka z repom, ki je bil po Alenovih besedah najbolj samozavesten mladič v leglu. Tako je pri starosti deset tednov prišel k nam Grom.

Grom je bil že kot mladič zelo priden in resen. V šali sem velikokrat rekla, da on ni bil nikoli mladič in v tem je bilo tudi precej resnice. Bil je pravi delovni stroj, že kot mladič pripravljen sodelovati s komerkoli, po drugi strani pa se me je prvič zares razveselil in mi porepkal šele, ko je že en mesec živel z nami.

Seveda takrat nisem imela pojma, kaj imam. Všeč mi je bila njegova neizmerna energija, izredna učljivost in pripravljenost na sodelovanje, zato sem vse to še vzpodbujala. Da bi ga naučila uporabljati zavore, pa mi ni prišlo na misel. Da se razburi do te mere, da ni več sposoben slediti navodilom, sem ugotovila šele, ko sem začela z njim tekmovati v agilityju. V manj razburljivih športih, kot sta klasična poslušnost in rally obedience, nama je šlo kar dobro, v pasjem frizbiju je njegova brezkompromisnost prišla prav, saj je polovil tudi zelo slabo vržene frizbije, v agilityju pa nam je zelo redko uspelo speljati progo brez napak. Je pa vedno, ne glede na to kaj sva počela, izgledal spektakularno. Šele po približno štirih letih, ko sem že skoraj obupala nad agilityjem (takrat je nastal tale video AGILITY BLOOPERS), sem začela z njim delati, kar bi morala početi že od vsega začetka z mladičem – vaje za umirjanje in samokontrolo.

Agility Bloopers

Agility bloopers with Croatian sheepdog Mawlch Grom.

Objavil/a Jasna Šen dne Četrtek, 26. februar 2009

Takrat se je najin odnos in sodelovanj začelo bistveno izboljševati. Tudi življenje doma je postalo malo manj naporno, ko se je njegova reaktivnost z leti in z delom zmanjšala.

Foto: Srdan Mohorič

Žal so njegovo športno kariero prehitro zaključile zdravstvene težave. Pri osmih letih ga je začel pestiti revmatoidni artritis, verjetno posledica prebolele erlihioze. Pri dvanajstih sem začela opažati prve znake demence, isto leto pa ga je prvič prizadel še vestibularni sidrom. Skoraj natančno po enem letu se je VS ponovil. Kljub demenci in težavam z ravnotežjem je bil Grom fizično zelo zdrav in večinoma dobre volje, še artritis ga ni pretirano oviral, na koncu pa mu je povsem nepričakovano odpovedalo srce.

Ena zadnjih fotografij, posneta konec junija 2018