Vstopna točka za Krajinski park Šturmovec in Učno pot DRAVA NATURA 2000

Leta 2023 je v Krajinskem parku Šturmovec je zaživela nova učna pot Drava Natura 2000, ki se razprostira na štirih kilometrih, primerna pa je tudi za vožnjo s kolesom. Začne se na vstopni točki nedaleč od markovskega jezu ob lokalni cesti Markovci – Videm. Dostop je možen z obeh strani Drave, z levega brega preko jeza v Markovcih ali desnega brega skozi naselje Videm pri Ptuju (1).
Ime Šturmovec ali Šturmovci izvira iz nemške besede Sturmau (der Sturm – vihar, die Aue – loka). To poplavno območje dravske loke, ki je učinkovit zadrževalnik visokih voda, omejujejo na severu Ptujsko jezero, na jugu reka Dravinja s haloškim robom, na vzhodu Drava in na zahodu Videmska ježa (2, 3).

Dravinja

Drava

Območje, ki je od leta 1979 zavarovano kot krajinski park, je veliko 125 hektarjev, v prihodnosti pa je predvideno še povečanje parka. Zaznamuje ga izredna raznolikost življenjskih okolij. Tako lahko na majhnem območju zasledimo vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov. Zanimivo je, da večji del parka leži na dravskem otoku, ki po virih velja za največji slovenski otok (2, 3).

Sprehod po Šturmovcih je lep v vseh letnih časih in primeren za vse pse, saj lahko dolžino poti poljubno prilagodimo. Če pa se odločimo prehoditi cel krog od vstopne točke, do Dravinje in Drave ter nazaj, bomo prehodili cca. 6 km.

Šturmovci so čudoviti v vseh letnih časih

Več:

1) https://drava-natura.si/novice/2023/ucna-pot-drava-natura-2000-sturmovec

2) https://discoverptuj.eu/krajinski-park-sturmovec/

3) https://www.ptice.si/wp-content/uploads/2014/03/zlozenke_0_13_krajinski_park_sturmovci.pdf

Parkiramo pri Športnem parku Starše in ob strugi Drave krenemo proti Naravnemu in gozdnemu rezervatu Zlatoličje.
Pri Krčevini (na levem bregu) se tok Drave pod pleistocensko rečno teraso obrne za devetdeset stopinj in usmeri proti jugu. Območje se imenuje Zumrova jama. Zaradi naravne dinamike reke je nastalo veliko prodišče in več manjšimi prodnatih otokov. Tukaj se z matično strugo združita dva večja stranska rečna rokava – zatona (1).
Območje med matično strugo in večjim stranskim rokavom na desni spada zaradi težko dostopnega in poleti skoraj neprehodnega terena med najbolj divje predele ob Dravi pri nas. Velik del kompleksa poplavnega gozda in rokava na desnem bregu je razglašen kot Naravni in gozdni rezervat Zlatoličje (1).
Obisk območja rezervata priporočamo v suhem vremenu izven poletne sezone. V gozdu ni utrjenih poti, zato obiska ne priporočamo zelo mladim psom in psom, ki imajo težave z gibanjem.

Ko se prebijemo skozi gozd, lahko naredimo še krog po poljskih poteh in se odpravimo proti lokalni asfaltirani cesti (verjetno bo potrebno prečkati kakšno njivo) ter po cesti nazaj v Starše.
Na cesti ni veliko avtomobilskega prometa, je pa del Dravske kolesarske poti, zato nas ne sme presenetiti, če srečamo kolesarje. Vse skupaj bomo prehodili nekje 5 do 7 km, odvisno kako pustolovski (ali izgubljeni) bomo v gozdu.

Več:

1) Naravovarstveni E-vodnik po Dravi: poglavje Narava

Parkiramo pri Športnem društvu Loka-Rošnja in se po Dravski kolesarski poti odpravimo proti Staršam.Malo predelov struge Drave med Mariborom in Ptujem ima tako dobro ohranjene nekatere značilnosti in procese naravnih nižinskih rek kot približno 700 m dolg del pri Rošnji (1). Vidimo lahko dve prodišči, do enega je tudi urejen dostop in ga lahko raziščemo, vendar se temu v gnezdilni sezoni (april-julij) raje izognemo, da ne vznemirjamo ptic, ki tukaj gnezdijo, saj so med njimi tudi zelo ogrožene vrste, kot sta mali deževnik in mali martinec (1, 2).Pot je v manjšem delu krožna okoli Starškega ribnika, večinoma pa se vračamo po isti poti na izhodišče. Pot okoli Starškega ribnika pa do prodišča v Staršah je del nove Učne poti Drava Natura 2000 Starše, ki ima izhodišče pri Osnovni šoli Starše.Dolžina poti je vse skupaj cca 8 km. Večji del poti poteka skozi gozd neposredno ob stari strugi Drave po utrjeni makadamski poti in je večinoma prehodna v vsakem vremenu, le ob večjem deževju in poplavljanju Drave so lahko deli poti neprehodni. V lepem vremenu, še posebej ob koncih tedna, je precej prometa, srečamo lahko tako kolesarje, kot sprehajalce.

Več:

1) Naravovarstveni E-vodnik po Dravi: poglavje Narava

2) Narava v urbanih okoljih

Parkiramo lahko v bližini Miklavške mlake in se odpravimo na krajšo (cca 3 km) ali daljšo (cca. 4 km) krožno pot od Miklavža do Loke in nazaj, če se sprehodimo še do Športnega društva Loka – Rošnja, pa podaljšamo pot za cca 1 km. V eno smer gremo po Dravski kolesarski poti, ki je v kolesarski sezoni, še posebej ob koncih tedna, precej prometna, zato je potrebna temu primerna previdnost.
V drugo smer lahko uberemo pot skozi gozd, kjer je malo verjetno, da bomo koga srečali. Če se odločimo za krajšo pot, hodimo ob strugi slikovitega potoka, v katerem se lahko psi tudi osvežijo.
Če gremo po daljši poti, lahko zavijemo še do struge Drave in se ustavimo na prodišču.
Pri našem zadnjem obisku je bil del te poti blizu izhodišča (pod daljnovodom) poplavljen in popolnoma neprehoden, zato je priporočljivo, da najprej krenemo proti Dravi in skozi gozd ter se vračamo po Dravski kolesarski poti.
Med vožnjo do izhodišča se lahko takoj za izvozom iz glavne ceste Maribor – Ptuj ustavimo še pri znameniti Rimski gomili (gomilno grobišče iz rimske dobe v Miklavžu je najvzhodnejše od šestih na ravnici južnega obrežja Drave).

Pas med nasipom dovodnega kanala za HE Zlatoličje in staro strugo Drave je priljubljen pri sprehajalcih, prečka pa ga tudi Dravska kolesarska pot (ki poteka skozi 4 države in je v celoti dolga približno 710 km). Parkiramo lahko pri čistilni napravi v Dogošah od koder lahko raziščemo več kot 10 km sprehajalnih poti.Ogledamo si lahko zanimivosti, kot so miklavški izviri in ribniki – hidrološki, zoološki in botanični naravni spomenik, kjer se je naselil tudi bober (1). Ena od poti teče mimo izvirov in ob Miklavškem potoku, v katerem se lahko psi tudi odžejajo in osvežijo.Glavne poti so dobro utrjene in prehodne v vsakem vremenu, nekatere stranske poti, predvsem okolica izvirov, pa so po dežju precej razmočene in težje prehodne.

Več:

1) Miklavška mlaka

Do stare struge Drave med Zrkovci in Dogošami je možen dostop iz dveh strani – parkiramo lahko pri gasilskem domu v Zrkovcih ali v Dogošah pri Nogometnem klubu Dogoše. Skupna dolžina vseh poti, ki so še posebej ob koncu tedna precej priljubljene pri sprehajalcih, je v tem delu je cca 7 km.Del poti poteka skozi loke in gozd ob strugi, kjer pa lahko na žalost srečamo tudi motokrosiste. Večino časa teče pot v neposredni bližini struge.Ob nizkem vodostaju in z dobrimi čevlji lahko raziščemo tudi enega od otočkov v tem delu struge.

Pri Malečniškem mostu na Pobrežju v Mariboru se začne Krajinski park Drava, hidrološki naravni spomenik, ki obsega staro strugo reke Drave in pokrajino ob njej med Mariborom in Ptujem. Park smo ob desnem bregu Drave po etapah prehodili in raziskali ter pri tem odkrili čudovite sprehajalne poti, ki so večinoma primerne za pse vseh starosti, saj se lahko dolžino sprehoda poljubno prilagodi.

Pobrežje – Zrkovci

Med avtobusno postajo v Zrkovcih (kjer parkiramo) in Malečniškim mostom na Pobrežju lahko naredimo cca 4 km dolg krožen sprehod. V eno smer lahko gremo po kroni nasipa dovodnega kanala za HE Zlatoličje, ki se malo višje v Melju loči od struge reke Drave. Po kroni nasipa teče priljubljena sprehajalna pot, ki nudi lep razgled na okolico.V drugo smer lahko gremo po poti, ki je speljana med kanalom in staro strugo Drave. Pot je ravna in prevozna z avtomobilom v skoraj vseh vremenskih razmerah. Na nekaterih mestih lahko s poti zavijemo v loke in poplavni gozd ob strugi reke do mrtvih rokavov in prodišč, kjer lahko psi namočijo tačke in bolj pogumni tudi zaplavajo.Prodišča so posebej v toplem delu leta precej obiskana, še posebej ob koncih tedna. Sprehajalcev pa je običajno več na kroni nasipa kanala.

Ker smo bili časovno omejeni, kljub temu pa smo se želeli umakniti pred vročino v dolini, smo se tokrat odločili za Areh na Pohorju. Iz Maribora do parkirišča na Arehu (46.496045, 15.504884) je dobre pol ure vožnje (Spodnje Hoče – Areh: 18 km in približno 25 minut vožnje), vendar na nadmorski višini približno 1250 m stopimo iz avtomobila v povsem drugo klimo.

Da bi se izognili kolesarskemu prometu na gozdni cesti proti Šumiku, smo proti Žigartovemu vrhu krenili po tekaški progi, ki poteka vzporedno s cesto. Na poti se moramo držati desnih odcepov, dokler na vrhu smučišča ne pridemo na gozdno cesto, po kateri nadaljujemo pot. Kmalu na razcepu zavijemo levo po označeni poti, ki nas pripelje na Žigartov vrh (1346 m) – najvišjo točko vzhodnega Pohorja.

Če sledimo markacijam naprej skozi gozd, nas pot pelje mimo zanimivega mejnega kamna iz 19. stoletja. Nižje se pot približa gozdni cesti, kjer se lahko obrnemo desno nazaj proti Arehu in prehodimo vse skupaj približno 4 km. Lahko pa nadaljujemo pot navzdol in ko pridemo do tekaške proge, krenemo levo ter zaključimo krog na izhodišču pri Arehu po približno 6 km hoje.

Pot je lahka, primerna za večino psov, tudi za starejše mladiče in starejše pse brez večjih gibalnih težav. Na poti je nekaj lažjih vzponov, višinske razlike je vse skupaj približno 100 m.

Kdor ima po tem sprehodu še čas in voljo, se lahko na poti v dolino ustavi pri cestnem razcepu Hoče – Areh – Bellevue in obišče približno 16 m visok Framski slap (slap Skalca). Pot je kratka, vendar strma, del poti poteka po lesenem podestu in stopnicah. Primerno le za lažje in spretne pse, ki nimajo gibalnih težav in so vajeni hoje tudi po nestabilni podlagi.

…in otvoritev sezone sprehodov. Dopoldanski potep po pohorskih gozdovih in pobočjih: Areh – vodno zajetje – izvir Polskave – Žigartov vrh – Areh, 26. september 2021.