Krajinski park Drava 6. del: Starše – Zlatoličje

Parkiramo pri Športnem parku Starše in ob strugi Drave krenemo proti Naravnemu in gozdnemu rezervatu Zlatoličje.
Pri Krčevini (na levem bregu) se tok Drave pod pleistocensko rečno teraso obrne za devetdeset stopinj in usmeri proti jugu. Območje se imenuje Zumrova jama. Zaradi naravne dinamike reke je nastalo veliko prodišče in več manjšimi prodnatih otokov. Tukaj se z matično strugo združita dva večja stranska rečna rokava – zatona (1).
Območje med matično strugo in večjim stranskim rokavom na desni spada zaradi težko dostopnega in poleti skoraj neprehodnega terena med najbolj divje predele ob Dravi pri nas. Velik del kompleksa poplavnega gozda in rokava na desnem bregu je razglašen kot Naravni in gozdni rezervat Zlatoličje (1).
Obisk območja rezervata priporočamo v suhem vremenu izven poletne sezone. V gozdu ni utrjenih poti, zato obiska ne priporočamo zelo mladim psom in psom, ki imajo težave z gibanjem.

Ko se prebijemo skozi gozd, lahko naredimo še krog po poljskih poteh in se odpravimo proti lokalni asfaltirani cesti (verjetno bo potrebno prečkati kakšno njivo) ter po cesti nazaj v Starše.
Na cesti ni veliko avtomobilskega prometa, je pa del Dravske kolesarske poti, zato nas ne sme presenetiti, če srečamo kolesarje. Vse skupaj bomo prehodili nekje 5 do 7 km, odvisno kako pustolovski (ali izgubljeni) bomo v gozdu.

Več:

1) Naravovarstveni E-vodnik po Dravi: poglavje Narava

Krajinski park Drava 5. del: Loka – Starše

Parkiramo pri Športnem društvu Loka-Rošnja in se po Dravski kolesarski poti odpravimo proti Staršam.Malo predelov struge Drave med Mariborom in Ptujem ima tako dobro ohranjene nekatere značilnosti in procese naravnih nižinskih rek kot približno 700 m dolg del pri Rošnji (1). Vidimo lahko dve prodišči, do enega je tudi urejen dostop in ga lahko raziščemo, vendar se temu v gnezdilni sezoni (april-julij) raje izognemo, da ne vznemirjamo ptic, ki tukaj gnezdijo, saj so med njimi tudi zelo ogrožene vrste, kot sta mali deževnik in mali martinec (1, 2).Pot je v manjšem delu krožna okoli Starškega ribnika, večinoma pa se vračamo po isti poti na izhodišče. Pot okoli Starškega ribnika pa do prodišča v Staršah je del nove Učne poti Drava Natura 2000 Starše, ki ima izhodišče pri Osnovni šoli Starše.Dolžina poti je vse skupaj cca 8 km. Večji del poti poteka skozi gozd neposredno ob stari strugi Drave po utrjeni makadamski poti in je večinoma prehodna v vsakem vremenu, le ob večjem deževju in poplavljanju Drave so lahko deli poti neprehodni. V lepem vremenu, še posebej ob koncih tedna, je precej prometa, srečamo lahko tako kolesarje, kot sprehajalce.

Več:

1) Naravovarstveni E-vodnik po Dravi: poglavje Narava

2) Narava v urbanih okoljih

Krajinski park Drava 4. del: Miklavž na Dravskem polju – Loka

Parkiramo lahko v bližini Miklavške mlake in se odpravimo na krajšo (cca 3 km) ali daljšo (cca. 4 km) krožno pot od Miklavža do Loke in nazaj, če se sprehodimo še do Športnega društva Loka – Rošnja, pa podaljšamo pot za cca 1 km. V eno smer gremo po Dravski kolesarski poti, ki je v kolesarski sezoni, še posebej ob koncih tedna, precej prometna, zato je potrebna temu primerna previdnost.
V drugo smer lahko uberemo pot skozi gozd, kjer je malo verjetno, da bomo koga srečali. Če se odločimo za krajšo pot, hodimo ob strugi slikovitega potoka, v katerem se lahko psi tudi osvežijo.
Če gremo po daljši poti, lahko zavijemo še do struge Drave in se ustavimo na prodišču.
Pri našem zadnjem obisku je bil del te poti blizu izhodišča (pod daljnovodom) poplavljen in popolnoma neprehoden, zato je priporočljivo, da najprej krenemo proti Dravi in skozi gozd ter se vračamo po Dravski kolesarski poti.
Med vožnjo do izhodišča se lahko takoj za izvozom iz glavne ceste Maribor – Ptuj ustavimo še pri znameniti Rimski gomili (gomilno grobišče iz rimske dobe v Miklavžu je najvzhodnejše od šestih na ravnici južnega obrežja Drave).

Krajinski park Drava 3. del: Dogoše – Miklavž na Dravskem polju

Pas med nasipom dovodnega kanala za HE Zlatoličje in staro strugo Drave je priljubljen pri sprehajalcih, prečka pa ga tudi Dravska kolesarska pot (ki poteka skozi 4 države in je v celoti dolga približno 710 km). Parkiramo lahko pri čistilni napravi v Dogošah od koder lahko raziščemo več kot 10 km sprehajalnih poti.Ogledamo si lahko zanimivosti, kot so miklavški izviri in ribniki – hidrološki, zoološki in botanični naravni spomenik, kjer se je naselil tudi bober (1). Ena od poti teče mimo izvirov in ob Miklavškem potoku, v katerem se lahko psi tudi odžejajo in osvežijo.Glavne poti so dobro utrjene in prehodne v vsakem vremenu, nekatere stranske poti, predvsem okolica izvirov, pa so po dežju precej razmočene in težje prehodne.

Več:

1) Miklavška mlaka

Krajinski park Drava 2. del: Zrkovci – Dogoše

Do stare struge Drave med Zrkovci in Dogošami je možen dostop iz dveh strani – parkiramo lahko pri gasilskem domu v Zrkovcih ali v Dogošah pri Nogometnem klubu Dogoše. Skupna dolžina vseh poti, ki so še posebej ob koncu tedna precej priljubljene pri sprehajalcih, je v tem delu je cca 7 km.Del poti poteka skozi loke in gozd ob strugi, kjer pa lahko na žalost srečamo tudi motokrosiste. Večino časa teče pot v neposredni bližini struge.Ob nizkem vodostaju in z dobrimi čevlji lahko raziščemo tudi enega od otočkov v tem delu struge.

Krajinski park Drava 1. del

Pri Malečniškem mostu na Pobrežju v Mariboru se začne Krajinski park Drava, hidrološki naravni spomenik, ki obsega staro strugo reke Drave in pokrajino ob njej med Mariborom in Ptujem. Park smo ob desnem bregu Drave po etapah prehodili in raziskali ter pri tem odkrili čudovite sprehajalne poti, ki so večinoma primerne za pse vseh starosti, saj se lahko dolžino sprehoda poljubno prilagodi.

Pobrežje – Zrkovci

Med avtobusno postajo v Zrkovcih (kjer parkiramo) in Malečniškim mostom na Pobrežju lahko naredimo cca 4 km dolg krožen sprehod. V eno smer lahko gremo po kroni nasipa dovodnega kanala za HE Zlatoličje, ki se malo višje v Melju loči od struge reke Drave. Po kroni nasipa teče priljubljena sprehajalna pot, ki nudi lep razgled na okolico.V drugo smer lahko gremo po poti, ki je speljana med kanalom in staro strugo Drave. Pot je ravna in prevozna z avtomobilom v skoraj vseh vremenskih razmerah. Na nekaterih mestih lahko s poti zavijemo v loke in poplavni gozd ob strugi reke do mrtvih rokavov in prodišč, kjer lahko psi namočijo tačke in bolj pogumni tudi zaplavajo.Prodišča so posebej v toplem delu leta precej obiskana, še posebej ob koncih tedna. Sprehajalcev pa je običajno več na kroni nasipa kanala.

Nahrbtnik za psa K9 Sport Sack

Naša živahna seniorka gre še vedno rada skupaj z »mladino« na daljše sprehode, vendar me že nekaj časa skrbi, da bo kdaj tak sprehod zanjo prenaporen, saj njeno počutje in forma precej nihata. Ker ima punca 13 kg in je ravno malo prevelika za običajne nahrbtnike, sem že nekaj časa iskala primerno rešitev in jo končno našla v obliki K9 Sport Sack nahrbtnika.

Mimogrede K9 Sport Sack nahrbtniki so posebnost na tržišču, saj psa nosimo na hrbtu, pes pa pri tem gleda čez naša ramena naprej. Primerni so za pse od 2 kg in vse do 35 kg.

Kako se odločimo za pravo velikost nahrbtnika?

Psu izmerimo dolžino hrbta od ovratnice do korena repa. Rea meri 53 cm in je zanjo primerna velikost L.

Kako psa spakiramo v K9 Sport sack nahrbtnik?

Za začetek potrebujemo nekaj potrpljenja in veliko priboljškov, s časom in vajo pa je ta proces vse lažji in hitrejši.

1) Odprt nahrbtnik položimo na ravno površino in psa postavimo v nahrbtnik. Pes lahko na nahrbtniku stoji ali sedi. Sprednje tačke psa damo skozi odprtine za tačke in zapnemo prvi trak (na vrhu nahrbtnika) psu okoli vratu.

2) Zadnje tačke (in rep) pospravimo v spodnji del nahrbtnika. Pes bo moral sedeti ali ležati, da bomo nahrbtnik lahko zaprli.

3) Za dodatno varnost nahrbtnik s karabinom pripnemo na oprsnico ali ovratnico. Do konca zapremo zadrgo in za dodatno varnost trak okoli vratu odpnemo in ponovno zapnemo skozi zanko na zadrgi. Trak toliko zategnemo, da pes skozi odprtino ne more potisniti ramen.

4) Zapnemo in zategnemo trakove za podporo pasjega hrbta. Zategnemo stranske trakove, kar bo zmanjšalo nagibanje psa nazaj v nahrbtniku in povečalo udobje nošenja za oba.

Ko imamo psa varno zapakiranega v nahrbtniku, je čas, da si ga naložimo na hrbet. To najlažje naredimo tako, da nam nekdo pomaga in dvigne nahrbtnik s psom, z malo spretnosti pa lahko to naredimo tudi sami, na primer tako, da nahrbtnik s psom postavimo na dvignjeno površino. Ko smo otovorjeni, zategnemo naramnice, da sedi nahrbtnik čim višje na hrbtu in pes vidi čez naša ramena.

Pes med nošnjo v nahrbtniku sedi, tako ima tudi dovolj stabilnosti za daljše pohode.

Pa srečno pot 🙂

Mali nedeljski izlet Areh – Žigartov vrh

Ker smo bili časovno omejeni, kljub temu pa smo se želeli umakniti pred vročino v dolini, smo se tokrat odločili za Areh na Pohorju. Iz Maribora do parkirišča na Arehu (46.496045, 15.504884) je dobre pol ure vožnje (Spodnje Hoče – Areh: 18 km in približno 25 minut vožnje), vendar na nadmorski višini približno 1250 m stopimo iz avtomobila v povsem drugo klimo.

Da bi se izognili kolesarskemu prometu na gozdni cesti proti Šumiku, smo proti Žigartovemu vrhu krenili po tekaški progi, ki poteka vzporedno s cesto. Na poti se moramo držati desnih odcepov, dokler na vrhu smučišča ne pridemo na gozdno cesto, po kateri nadaljujemo pot. Kmalu na razcepu zavijemo levo po označeni poti, ki nas pripelje na Žigartov vrh (1346 m) – najvišjo točko vzhodnega Pohorja.

Če sledimo markacijam naprej skozi gozd, nas pot pelje mimo zanimivega mejnega kamna iz 19. stoletja. Nižje se pot približa gozdni cesti, kjer se lahko obrnemo desno nazaj proti Arehu in prehodimo vse skupaj približno 4 km. Lahko pa nadaljujemo pot navzdol in ko pridemo do tekaške proge, krenemo levo ter zaključimo krog na izhodišču pri Arehu po približno 6 km hoje.

Pot je lahka, primerna za večino psov, tudi za starejše mladiče in starejše pse brez večjih gibalnih težav. Na poti je nekaj lažjih vzponov, višinske razlike je vse skupaj približno 100 m.

Kdor ima po tem sprehodu še čas in voljo, se lahko na poti v dolino ustavi pri cestnem razcepu Hoče – Areh – Bellevue in obišče približno 16 m visok Framski slap (slap Skalca). Pot je kratka, vendar strma, del poti poteka po lesenem podestu in stopnicah. Primerno le za lažje in spretne pse, ki nimajo gibalnih težav in so vajeni hoje tudi po nestabilni podlagi.

Izlet – jezero Komarnik

Lokacija >

Čudovit pozno-pomladanski dan, idealen za sprehod okoli jezera.

Jezero Komarnik je akumulacijsko jezero v bližini Lenarta v Slovenskih goricah. Prvič je bilo omenjeno že v 16. stoletju, ko je služilo za gojitev rib graščakom iz Hrastovca. Danes je naravna vrednota državnega pomena in dom številnih, tudi ogroženih, živalskih in rastlinskih vrst. Je tudi eno najpomembnejših gnezdišč vodnih ptic v Sloveniji.

Do jezera sta možna dva dostopa: parkirišče ob Domu sv. Agate in parkirišče pod gradom Hrastovec. V okolici jezera potekata dve označeni poti. Franckova pot (okoli jezera) je približno 2,6 km dolga naravoslovna učna pot s pojasnjevalnimi tablami in dvema ornitološkima opazovalnicama. Ob poti je tudi rimskodobno gomilno grobišče.

Agatina pot poteka od Hrastovca do Črnega križa (cca 3 km) in se delno (ob jezeru) prekriva s Franckovo potjo. Za obisk Črnega križa, ki je simbol nesrečne ljubezni med hrastovškim grofom Friderikom Herbersteinom in lepo Agato z gradiča Štralek, je potrebno malo spretnosti z zemljevidom, saj je smerokaz podlegel času.

In še informacija za vse, ki jim je to, tako kot nam, pomemben podatek – razen na parkirišču pri Domu sv. Agate, vso pot nismo nikogar srečali (kljub nedeljskemu dopoldnevu in krasnemu vremenu).