Rastline strupene za pse

Nemška raziskava (1) kaže, da rastline pri psih niso med prvimi tremi vzroki za zastrupitev, vendar kljub temu ne smemo pozabiti na njih. Seznam rastlin, ki so strupene za pse, je precej dolg in z marsikatero od teh rastlin se psi srečujejo vsak dan v hiši, na vrtu ali v naravi.

Razlogi, da pride do zastrupitev z rastlinami, so različni. Psi, ki so veliko sami v stanovanju ali na vrtu, lahko iz dolgočasja grizejo rastline in del zgrizenega tudi pogoltnejo. Nekateri psi radi »pomagajo« pri vrtnarjenju in tako pridejo na primer do strupenih čebulic. Pri obrezovanju dreves in grmovnic se psi radi igrajo z odrezanimi vejami in jih grizejo. Tudi na sprehodih lahko psi v igri pobirajo veje in trde plodove, jih grizejo in del tudi pogoltnejo. Nekateri psi so nabiralci plodov in gob (ki niso vedno užitne). Plodovi, ki jih psi običajno obirajo, večinoma sicer niso strupeni, imajo pa nekateri strupena semena, ki lahko psu povzročijo težave

Posebna kategorija so pasji mladički, ki so radovedni in raziskujejo svet tako, da vzamejo v usta vse, kar jim pride pred gobček, zato moramo biti pri mladičih posebej pozorni, da so pod nadzorom ali nimajo dostopa do strupenih rastlin.

Po nekaterih podatkih (2, 3) so najpogostejše rastline, s katerimi se zastrupijo psi: zavitolisti sagovec, božična zvezda, hortenzija, oleander, rododendroni in azaleje, kloščevec ali ricinus in rastline iz rodu Prunus.

Sagovec (Cycas revoluta) in božična zvezda (Euphorbia pulcherrima), pa tudi nekatere azaleje in rododendroni (Rhododendron spp.), so pri nas sobne rastline in o teh bomo več napisali v enem od prihodnjih prispevkov.

Hortenzija (Hydrangea macrophylla) je avtohtona v vzhodni Aziji, kot okrasno grmovnico pa jo srečamo v skoraj vsakem vrtu (4). Strupeni so vsi deli rastline, predvsem pa listi in cvetovi. Simptomi zastrupitve: otopelost, bruhanje, driska (5), pri hujših zastrupitvah tudi depresija in zmedenost. Simptomi se pojavijo v roku do pol ure po zastrupitvi (6).

Hortenzija. Foto: Fatih na Unsplash

Oleander (Nerium oleander) sicer ni prezimno trden in na prostem uspeva predvsem ob morju, a ga kot okrasno lončnico srečamo povsod. Vsi deli rastline so dovolj strupeni, da povzročijo simptome zastrupitve, najvišje koncentracije toksinov pa so v listih in cvetovih. Zaužitje te rastline prizadene prebavila, srce in centralni živčni sistem. Simptomi so lahko slabost, bruhanje, slinjenje; nepravilen srčni utrip (včasih najprej močno pospešen, nato upočasnjen pod normalnim ritmom); omotičnost, drgetanje mišic, tresavica, napadi in pri hujši zastrupitvi kolaps in koma, ki se lahko konča s smrtjo. Simptomi se lahko pojavijo v roku do 45 minut po zastrupitvi (2).

Oleander. Foto: rminedaisy na Unsplash

Azaleje in rododendroni (Rhododendron spp.) – rod Rhododendron je zelo obsežen z več kot 1000 vrstami lesnatih rastlin, ki so razširjen od Severne Amerike do Evrope, Rusije in Azije ter od Grenlandije do Avstralije. Hortikulturno je rod zelo zanimiv in obstaja ogromno število okrasnih sort (7). Kot okrasne grmovnice so zelo pogosti v vrtovih, srečamo pa jih tudi med sobnimi lončnicami. Vsi deli rastline so strupeni in lahko ob zaužitju že v zelo majhnih količinah povzročijo zastrupitev. Prizadeta so lahko prebavila (slinjenje, bruhanje, driska, trebušne bolečine, neješčnost), srčno žilni sitem (nepravilen srčni utrip, aritmije, slabotnost, nizek krvni pritisk) in centralni živčni sistem (depresija, drgetanje, prehodna slepota, napadi, koma…), lahko se konča z zastojem srca. Ob zdravljenju je prognoza dobra (5).

Rododendron. Foto: RitaE na Pixabay

Kloščevec ali ricinus (Ricinus communis) je avtohton v jugovzhodnem Mediteranu, vzhodni Afriki in v Indiji, vendar je splošno razširjen v vseh tropskih regijah in gojen kot okrasna lončnica širom po svetu tudi v ne-tropskih predelih. Semena se lahko uporabijo za izdelavo nakita, predvsem zapestnic in ogrlic (8). Vsi deli rastline so strupeni, najvišja koncentracija toksina pa je v semenu. Zastrupitev je bolj verjetna, če pes seme prežveči. Simptomi zastrupitve se lahko razvijejo v 6 urah po zaužitju, lahko pa pojav simptomov zakasni do 24 ur (2). Simptomi zastrupitve so neješčnost, slinjenje, trebušne bolečine, bruhanje, vodena (tudi krvava) driska, šibkost, tresavica, nizek krvni pritisk, nenaden kolaps. Že majhna količina zaužitih semen lahko povzroči hudo zastrupitev in tudi smrt (5).

Kloščevec. Foto: Ray Shrewsberry na Pixabay

Prunus je rod dreves in grmov, ki obsega vrste kot so sliva, češnja, breskev, marelica, mandljevec, lovorikovec, črni trn ter mnoge druge. Obsega okoli 430 vrst, ki so večinoma razširjene po zmernem pasu severne poloble. Veliko vrst iz tega rodu je kultiviranih v različne sadne in okrasne sorte (9). Pri psih so bile zabeležene zastrupitve s češnjo (Prunus avium), lovorikovcem (Prunus laurocerasus) in slivo (Prunus domestica) (3). Plodovi nekaterih vrst so užitni, semena, listi (še posebej uveli ali poškodovani) in drugi deli rastline pa so lahko toksični, nekateri tudi zelo (9). Ob zaužitju toksičnih količin so simptomi: razširjene zenice, oteženo dihanje, živo rdeče dlesni, šok, konča se lahko s smrtjo (5).

Lovorikovec. Foto: Ralphs_Fotos na Pixabay

Seznam strupenih rastlin, za katere so v literaturi zabeležene zastrupitve pri psih

(2, 3, 10)

OPOZORILO! Ta seznam ni popoln seznam vseh strupenih rastlin s katerimi lahko psi pridejo v stik. Če niste prepričani o neškodljivosti rastline, ki jo je pes pojedel, se posvetujte z veterinarjem.

Agava (Agave spp.)

Ameriški klek (Thuja occidentalis)

Avkuba (Aucuba japonica)

Azaleja, rododendron (Rhododendron spp.)

Božična zvezda (Euphorbia pulcherrima)

Ciklama (Cyclamen spp.)

Čebula (Allium cepa)

Češnja (Prunus avium)

Difenbahija (Dieffenbachia spp.)

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum)

Fikus benjamin (Ficus benjamina)

Flamingovec (Anthurium spp.)

Glicinija (Wisteria sinesis)

Hortenzija (Hydrangea macrophylla)

Indijska lipovka (Melia azedarach)

Jesenski podlesek (Colchicum autumnale)

Kafrovec (Cinnamomum camphora)

Kalanhoja (Kalanchoe spp.)

Kloščevec (Ricinus communis)

Lilija (Lilium spp.)

Lovorikovec (Prunus laurocerasus)

Madeirski koralni grm (Solanum pseudocapsicum)

Maslenica (Hemerocallis spp.)

Narcisa (Narcissus spp.)

Navadna barvilnica (Phytolacca americana)

Navadna bodika (Ilex aquifolium)

Navadni lepljivec (Pittosporum tobira)

Nebeški bambus (Nandina domestica)

Nočna lepotica (Mirabilis jalapa)

Obrobljeni zmajevec (Dracaena marginata)

Ognjeni trn (Pyracantha spp.)

Oleander (Nerium oleander)

Pagodovec (Sophora japonica)

Pelargonija (Pelargonium spp.)

Pravi jasmin (Jasminum officinale)

Sliva (Prunus domestica)

Smrdljivi teloh (Helleborus foetidus)

Sobna kala (Zantedeschia aethiopica)

Spatifil (Spathiphyllum spp.)

Spreminjevalka (Lantana camara)

Strelicija (Strelitzia reginae)

Tisa (Taxus baccata)

Zavitolisti sagovec (Cycas revoluta)

Zgodnji zimski cvet (Chimonanthus praecox)

Zlati potos (Epipremnum aureum)

VIRI:

1) McFarland SE, Mischke RH, Hopster-Iversen C, von Krueger X, Ammer H, Potschka H, et al. Systematic account of animal poisonings in Germany, 2012-2015. Vet Rec. (2017) 180:327. doi: 10.1136/vr.103973

2) Milewski LM, Khan SA. An overview of potentially life-threatening poisonous plants in dogs and cats. J Vet Emerg Crit Care. (2006) 16:25–33. doi: 10.1111/j.1476-4431.2005.00151.x

3) Caloni F, Cortinovis C, Rivolta M, Alonge S, Davanzo F. Plant poisoning in domestic animals:  epidemiological data from an Italian survey (2000-2011). Vet Rec. (2013) 172:580. doi: 10.1136/vr.101225

4) Wikipedia. Hydrangea macrophylla. (2022). Dostopno na spletu.

5) Pet Poison Helpline. Poison List. (2022). Dostopno na spletu.

6) PET MD. Are Hydrangeas Poisonous to Cats and Dogs? (2022). Dostopno na spletu.

7) Wikipedia. Rhododendron. (2022). Dostopno na spletu.

8) Wikipedia. Ricinus. (2022). Dostopno na spletu.

9) Wikipedia. Prunus. (2022). Dostopno na spletu.

10) Bertero A, Fossati P and Caloni F. Indoor Companion Animal Poisoning by Plants in Europe (2020). Front. Vet. Sci. 7:487. doi: 10.3389/fvets.2020.00487

Izlet – jezero Komarnik

Lokacija >

Čudovit pozno-pomladanski dan, idealen za sprehod okoli jezera.

Jezero Komarnik je akumulacijsko jezero v bližini Lenarta v Slovenskih goricah. Prvič je bilo omenjeno že v 16. stoletju, ko je služilo za gojitev rib graščakom iz Hrastovca. Danes je naravna vrednota državnega pomena in dom številnih, tudi ogroženih, živalskih in rastlinskih vrst. Je tudi eno najpomembnejših gnezdišč vodnih ptic v Sloveniji.

Do jezera sta možna dva dostopa: parkirišče ob Domu sv. Agate in parkirišče pod gradom Hrastovec. V okolici jezera potekata dve označeni poti. Franckova pot (okoli jezera) je približno 2,6 km dolga naravoslovna učna pot s pojasnjevalnimi tablami in dvema ornitološkima opazovalnicama. Ob poti je tudi rimskodobno gomilno grobišče.

Agatina pot poteka od Hrastovca do Črnega križa (cca 3 km) in se delno (ob jezeru) prekriva s Franckovo potjo. Za obisk Črnega križa, ki je simbol nesrečne ljubezni med hrastovškim grofom Friderikom Herbersteinom in lepo Agato z gradiča Štralek, je potrebno malo spretnosti z zemljevidom, saj je smerokaz podlegel času.

In še informacija za vse, ki jim je to, tako kot nam, pomemben podatek – razen na parkirišču pri Domu sv. Agate, vso pot nismo nikogar srečali (kljub nedeljskemu dopoldnevu in krasnemu vremenu).

Športno upokojeni, rekreacijsko aktivni

Vse bolj je jasno, da jaz in moj “mladič” nisva nek športno kinološki potencial. Štirinožni del ekipe je za to malce preveč len in neroden, dvonožni del ekipe pa v bistvu tudi in ob pomanjkanju časa za trening, izgublja tudi voljo za neke resnejše športno kinološke podvige. Edina prava športna aktivnost v kateri oba zares uživava, ker ne zahteva pretirane spretnosti in umskih naporov, je bikejoring, ampak o tem kdaj drugič…

Seveda pa to ne pomeni, da ne počnemo ničesar. Uživamo v sprehodih in pohodih v naravi in v zadnjem letu smo se posebej potrudili skoraj vsak konec tedna raziskati novo lokacijo. Tukaj je zbranih nekaj naših najljubših v zadnjih nekaj mesecih.

Krajinski park Drava – Zrkovci, 29. 11. 2020

Krajinski park Drava – Zrkovci, 6. 12. 2020

Dobrovce – njive, 26. 12. 2020

Hotinja vas – Lukejeva kapelica, 16. 1. 2021

Slivnica pri Mariboru – pri gramoznici, 31. 1. 2021

Dravska kolesarska pot, Loka – Starše, 6. 3. 2021

Šentiljska pot, Ceršak – Kozjak pri Ceršaku, 7. 3. 2021

Šentiljska pot, Ceršak – Kozjak pri Ceršaku, 7. 3. 2021

Šentiljska pot – Keltska pot, Šentilj – Ceršak, 13. 3. 2021

Šentiljska pot – Keltska pot, Šentilj – Ceršak, 13. 3. 2021

Sestrško jezero, 21. 3. 2021

Sestrško jezero, 21. 3. 2021

Krajinski park Šturmovec, 4. 4. 2021

Apače – Lovrenc na Dravskem polju, 5. 4. 2021

Apače – Lovrenc na Dravskem polju, 5. 4. 2021

Marjeta na Dravskem polju, 17. 4. 2021

Pot ob kanalu, Loka – Starše, 18. 4. 2021

Pot ob kanalu, Loka – Starše, 18. 4. 2021

Soboška Kamešnica, 27. 4. 2021

Kroška Kamešnica, 27. 4. 2021

Pohorje, Bolfenk – Mariborska koča, 1. 5. 2021

Pohorje, pod Mariborsko kočo, 1. 5. 2021

Pohorje, Framski Slap – Slap Skalca, 1. 5. 2021

Krajinski park Šturmovec, 9. 5. 2021

Rešilni jopiči za pse

…so po mnenju strokovnjakov koristna dodatna oprema za vodne aktivnosti (pri Dogs4motion so pripravili tale prispevek o pasjih rešilnih jopičih: Plavalni plašči za pse – jih psi res potrebujejo ali gre zgolj za še eno modno muho?). In ker po dolgem času planiramo dopust na morju in ker pričakujemo, da se nam bosta štirinožna plavalca pridružila pri plavalnih podvigih, smo se tudi mi temu primerno opremili.

Seveda je vsako novo opremo dobro stestirati pred resno uporabo, zato smo se na testno vožnjo odpravili kar v domačo gramoznico.

Pripravljen?

Ron “glisira” po dummyball in nazaj 😀

To pa mi moja prva izkušnja s pasjim rešilnim jopičem. Gromu je na stara leta rešilni jopič prišel še kako prav, ko je bil v glavi še vedno mladenič, telo pa ni več zmoglo tempa.

Seveda je pomembno, kakšen rešilni jopič uporabimo, saj je ta popolnoma nepotreben ali celo škodljiv, če se napije vode in dodatno obremeni psa. Zato pri nas uporabljamo jopiče, ki dejansko služijo svojemu namenu. Ron in Verdi sta opremljena s Hurtta Life Savior, Grom pa je imel Ruffwear Float Coat. Jopiče lahko pridete pomeriti v trgovini Pasji.net v Mariboru (Gorkega 35) in Ljubljani (Šmartinska 106).

Učinkovit izkoristek časa, novoletna zaobljuba in druga modrovanja

Zadnje časa precej poslušam podkaste s pasjo tematiko. Med tem, ko pletem pasje igrače, so namreč zaposleni predvsem moji prsti, možgani pa imajo bolj ali manj prosto. Idealna kombinacija torej.

(Moji najljubši so: Fenzi Dog Sport Academy, Drinking From the Toilet in Cog-Dog Radio.)

Eden od nasvetov, ki ga vpadljivo pogosto ponavljajo različni trenerji, se glasi: “Snemaj svoje treninge”. Ta nasvet sem slišala tako pogosto, da sem si morala priznati, da najbrž bo nekaj na tem in se odločila, da začnem z januarjem redno snemati treninge. Praktičnost te odločitve se je pokazala takoj – analizo in plan za naslednji trening lahko naredim kasneje, ko najdem nekaj časa. Poleg tega vidim na posnetku stvari, ki jih težje registriram med samim dogajanjem. Na primer to, koliko prostora za napredek je pri moji mehaniki in tajmingu nagrajevanja 🙂

Po drugi strani ostanejo zabeleženi takšni trenutki srčkanosti, kot na primer Verdi, ki preteguje zadnje tačke (in pomaha s prstki). Vedenje, ki ga ponudi vsakič, ko ni čisto siguren, kaj bi naj počel. Si lahko mislite, kolikokrat je bil nagrajen za to vedenje 🙂 ?

Včasih ne gre vse po načrtu…

… in nič zato 🙂

Imela sem napisan cel sestavek o tem, kako težko je mojega mladiča karkoli naučiti, kako nama ne gre in ne gre, kako zelo drugačen je od Groma, kako oddaljena in vprašljiva je najina športna pot…

Potem pa ga gledam, ko takole lenari na kavču in začnem razmišljati o tem, kako zelo imam rada tega presnetega psa. Kako zelo pravi je zame, čeprav je čisto “napačen”.

Čeprav je zelo nezaupljiv do vseh, ki ne spadajo v njegovo ožjo družino in je pripravljen tudi gristi, če nekdo “tuji” vdre v njegov osebni prostor. Čeprav sem treninge večinoma začasno dala na pavzo, ker bo mogoče boljše, kot da zgubljam živce v mrazu in temi, da to počnem, ko bo vsaj vreme spet malo bolj prijazno. Čeprav lahko gremo na sprehod v naravo le primerno opremljeni in fotoaparata sploh ne jemljem več s seboj, ker enostavno nimam dovolj psihičnih in fizičnih kapacitet, da bi na sprehodih še fotografirala (razen tu in tam mimogrede s telefonom).

In kljub vsemu je ravno pravi zame. Ker se ob njegovih neumnostih uspem umiriti in najti v njih humor (čeprav ga moram včasih malo iskati). Ker se je pripravljen stiskati zvečer na kavču. Ker mi skoči v naročje brez povabila. Ker ja tak prijazen klovn, ko ne igra hudega čuvaja. Ker je tako zelo moj.

1. Delovno prvenstvo hrvaških ovčarjev

… je bilo pred desetimi leti (20. – 22. 11. 2009). Bili smo zraven in nastal je tale zapis:

Pa je za nami naše težko pričakovano prvenstvo. Siva je bila prijavljena na agility, Grom pa na agility, poslušnost in razstavo. Za poslušnost sem se odločila tik pred zaključkom prijav in ker pred tem skoraj ni bilo časa za trening, mi je ostal slab mesec, da z Gromom osvojiva vaji “prinašanje predmeta” in “naprej”. Trudila sva se po najboljših močeh in celo meni je uspelo natrenirati metanje prinosila, čeprav sem med treningi s tem zabavala sebe in vse prisotne.

V Zagreb smo se odpravili v petek, ko se je za nekatere že začelo zares, mi pa smo imeli le vlogo gledalcev in navijačev.

Pri paši nas je najbolj navdušila finska tekmovalka, ki je bila prva na vrsti in je z ovcami opravila, preden smo se dobro zavedali, da se je tekmovanje začelo. Med tem pa, ko so eni delali, so drugi pozirali za televizijo…

Že v petek se je za več kot odlično izkazala odločitev o prenočevanje v Zagrebu, saj smo si lahko privoščili prijeten sprehod po obrežju Save, zvečer pa pivo in večerjo v prijetni družbi.

V soboto pa se je začelo zares tudi za nas. Zjutraj trening poslušnosti, potem pa najprej agility in nato jumping. Zjutraj Grom očitno še ni bil v pravi formi, saj sva agility zvozila brez večjih težav, a z dvema podrtima hopoma vseeno pristala proti koncu seznama uvrščenih. Alenka in Siva pa sta v sicer dobrem teku imeli žal težave s slalomom. No do jumpinga se je Črna pošast ravno prav razživel, posledica pa je bil precej kaotičen tek, ki se je seveda končal z diskvalifikacijo. Siva je imela ponovno težave s slalomom, tokrat zaradi gledalcev in fotografa, ki so se za njen okus nahajali čisto preblizu slaloma. Kljub temu, da za nas ni bil ravno uspešen, je bil drugi dan prvenstva prijeten in se je prav tako prijetno končal z odlično večerjo v odlični družbi.

Zadnji dan prvenstva sva imela z Gromom kar natrpan urnik. Najprej poslušnost, ki je bila precej nervozna. Ni šlo brez veliko lajanja, uspelo pa nama je izvesti vse vaje, večino dovolj korektno, da sem lahko zadovoljna. Cela predstava je bila seveda odraz najinega dela v zadnjih mesecih. Ker je bila večina treninga usmerjena v dve novi vaji, je bila osnovna hoja ob nogi slabša, kot smo to nekoč že znali. Imamo celo dokaze, da znamo vajo poleg izvesti brez lajanja in skakanja v klin :-), ampak v trenutnih okoliščinah in formi pač ni šlo brez tega. Prinašanje je bilo solidno. Pri prostem prinašanju je moral Grom sicer malo razmisliti, kaj povelje “prinesi” sploh pomeni, potem je bil malo v dvomih, ali naj prinosilo pobere in prinese, ampak pri prinašanju preko skakalnice in palisade nama je že šlo bolje. Sploh ker je meni, kljub majhni možnosti za tak podvig, uspelo vreči prinosilo preko palisade tako, da ni pristalo v ograji, ki je omejevala ring. Tudi vaja “naprej” ni bila čisto zanič, je pa Groma precej zaneslo proti kotu ringa, kjer je bilo najmanj občinstva in kjer je stala palisada.

No sodnik je imel o najinem delu še precej boljše mnenje, kot sem ga imela sama in nanju s 96 točkami postavil na 3. mesto 🙂

Sledil je finalni agility tek. Ker sem namesto štartne liste imela v glavi le skupne rezultate prejšnjih dveh tekov, sem presenečeno ugotovila, da sva z Gromom prva na vrsti šele, ko so naju klicali na start. Takšna presenečenja so se še vedno do sedaj izkazala kot uvod v katastrofo in seveda ni bilo tokrat nič drugače. K vsem neumnostim, ki jih je Črna pošast sposoben izvesti na agility parkurju, pa je nekje na sredi proge dodal še izlet po igračko…

Alenki in Sivi je tokrat šlo zares super in tek brez kazenskih točk ju je postavil na 1. mesto nedeljskega agilityja. S tem rezultatom sta se tudi precej (pa žal ne dovolj) približali stopničkam v skupnem seštevku za agility.

V vseh treh krasnih dnevih je bila zame le razstava manjše razočaranje. V konkurenci je imel Grom le enega nasprotnika, ki je bil na koncu “boljši”, jaz pa sem izvedela, da ima moj sicer skladen pes nekoliko krajši vrat… in da ni šampijon (to zadnje sicer ne piše v opisu, je pa bilo rečeno)… Hmm, tudi prav.

In za konec… Bilo je nepozabno. Organizacija, darila ob prijavi, tekmovanja, nagrade, predvsem pa psi in njihovi ljudje – zaradi vsega tega se je splačalo priti v Zagreb in bomo prišli spet, če bo le mogoče. Najlepša hvala Organizatorjem!

Še malo statistike: na 1. Delovnem prvenstvu hrvaških ovčarjev se je v 6 disciplinah pomerilo skupno 20 psov s 17 vodniki iz 6 držav.

Med tem je Delovno prvenstvo preraslo v Svetovno prvenstvo in vesela in ponosna sem, da sem s svojimi psi del te zgodbe. > (opens in a new tab)”>URADNA STRAN PRVENSTVA >>