

Vstopna točka za Krajinski park Šturmovec in Učno pot DRAVA NATURA 2000
Leta 2023 je v Krajinskem parku Šturmovec je zaživela nova učna pot Drava Natura 2000, ki se razprostira na štirih kilometrih, primerna pa je tudi za vožnjo s kolesom. Začne se na vstopni točki nedaleč od markovskega jezu ob lokalni cesti Markovci – Videm. Dostop je možen z obeh strani Drave, z levega brega preko jeza v Markovcih ali desnega brega skozi naselje Videm pri Ptuju (1).


Ime Šturmovec ali Šturmovci izvira iz nemške besede Sturmau (der Sturm – vihar, die Aue – loka). To poplavno območje dravske loke, ki je učinkovit zadrževalnik visokih voda, omejujejo na severu Ptujsko jezero, na jugu reka Dravinja s haloškim robom, na vzhodu Drava in na zahodu Videmska ježa (2, 3).

Dravinja

Drava
Območje, ki je od leta 1979 zavarovano kot krajinski park, je veliko 125 hektarjev, v prihodnosti pa je predvideno še povečanje parka. Zaznamuje ga izredna raznolikost življenjskih okolij. Tako lahko na majhnem območju zasledimo vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov. Zanimivo je, da večji del parka leži na dravskem otoku, ki po virih velja za največji slovenski otok (2, 3).


Sprehod po Šturmovcih je lep v vseh letnih časih in primeren za vse pse, saj lahko dolžino poti poljubno prilagodimo. Če pa se odločimo prehoditi cel krog od vstopne točke, do Dravinje in Drave ter nazaj, bomo prehodili cca. 6 km.

Šturmovci so čudoviti v vseh letnih časih
Več:
1) https://drava-natura.si/novice/2023/ucna-pot-drava-natura-2000-sturmovec
2) https://discoverptuj.eu/krajinski-park-sturmovec/
3) https://www.ptice.si/wp-content/uploads/2014/03/zlozenke_0_13_krajinski_park_sturmovci.pdf
Parkiramo pri Športnem društvu Hajdoše. Bolj pustolovskim pohodnikom priporočamo najprej raziskovanje poplavnega gozda ob Dravi po 








Od izhodišča pri Karting centru v Slovenji vasi do Hajdoš in nazaj lahko med odvodnim kanalom HE Zlatoličje in staro strugo Drave prehodimo cca 6 km dolgo krožno pot. Za začetek lahko psi namočijo tačke v kanalu, nato pa krenemo proti Hajdošam po malo zaraščeni, pretežno senčni poti med lokalno cesto in kanalom.






Od izhodišča pri nogometnem igrišču v Zlatoličju do Karting centra v Slovenji vasi prehodimo cca 3,5 km po 





Parkiramo pri Športnem parku Starše in ob strugi Drave krenemo proti Naravnemu in gozdnemu rezervatu Zlatoličje.
Pri Krčevini (na levem bregu) se tok Drave pod pleistocensko rečno teraso obrne za devetdeset stopinj in usmeri proti jugu. Območje se imenuje Zumrova jama. Zaradi naravne dinamike reke je nastalo veliko prodišče in več manjšimi prodnatih otokov. Tukaj se z matično strugo združita dva večja stranska rečna rokava – zatona (1).

Območje med matično strugo in večjim stranskim rokavom na desni spada zaradi težko dostopnega in poleti skoraj neprehodnega terena med najbolj divje predele ob Dravi pri nas. Velik del kompleksa poplavnega gozda in rokava na desnem bregu je razglašen kot Naravni in gozdni rezervat Zlatoličje (1).
Obisk območja rezervata priporočamo v suhem vremenu izven poletne sezone. V gozdu ni utrjenih poti, zato obiska ne priporočamo zelo mladim psom in psom, ki imajo težave z gibanjem.

Na cesti ni veliko avtomobilskega prometa, je pa del
Parkiramo pri Športnem društvu Loka-Rošnja in se po
Malo predelov struge Drave med Mariborom in Ptujem ima tako dobro ohranjene nekatere značilnosti in procese naravnih nižinskih rek kot približno 700 m dolg del pri Rošnji (1). Vidimo lahko dve prodišči, do enega je tudi urejen dostop in ga lahko raziščemo, vendar se temu v gnezdilni sezoni (april-julij) raje izognemo, da ne vznemirjamo ptic, ki tukaj gnezdijo, saj so med njimi tudi zelo ogrožene vrste, kot sta mali deževnik in mali martinec (1, 2).

Pot je v manjšem delu krožna okoli Starškega ribnika, večinoma pa se vračamo po isti poti na izhodišče. Pot okoli Starškega ribnika pa do prodišča v Staršah je del nove 

Dolžina poti je vse skupaj cca 8 km. Večji del poti poteka skozi gozd neposredno ob stari strugi Drave po utrjeni makadamski poti in je večinoma prehodna v vsakem vremenu, le ob večjem deževju in poplavljanju Drave so lahko deli poti neprehodni. V lepem vremenu, še posebej ob koncih tedna, je precej prometa, srečamo lahko tako kolesarje, kot sprehajalce.
Parkiramo lahko v bližini Miklavške mlake in se odpravimo na krajšo (cca 3 km) ali daljšo (cca. 4 km) krožno pot od Miklavža do Loke in nazaj, če se sprehodimo še do Športnega društva Loka – Rošnja, pa podaljšamo pot za cca 1 km. V eno smer gremo po 
V drugo smer lahko uberemo pot skozi gozd, kjer je malo verjetno, da bomo koga srečali. Če se odločimo za krajšo pot, hodimo ob strugi slikovitega potoka, v katerem se lahko psi tudi osvežijo.
Če gremo po daljši poti, lahko zavijemo še do struge Drave in se ustavimo na prodišču.
Pri našem zadnjem obisku je bil del te poti blizu izhodišča (pod daljnovodom) poplavljen in popolnoma neprehoden, zato je priporočljivo, da najprej krenemo proti Dravi in skozi gozd ter se vračamo po Dravski kolesarski poti.
Med vožnjo do izhodišča se lahko takoj za izvozom iz glavne ceste Maribor – Ptuj ustavimo še pri znameniti 
Pas med nasipom dovodnega kanala za HE Zlatoličje in staro strugo Drave je priljubljen pri sprehajalcih, prečka pa ga tudi 



Ogledamo si lahko zanimivosti, kot so miklavški izviri in ribniki – hidrološki, zoološki in botanični naravni spomenik, kjer se je naselil tudi bober (1). Ena od poti teče mimo izvirov in ob Miklavškem potoku, v katerem se lahko psi tudi odžejajo in osvežijo.
Glavne poti so dobro utrjene in prehodne v vsakem vremenu, nekatere stranske poti, predvsem okolica izvirov, pa so po dežju precej razmočene in težje prehodne.


Do stare struge Drave med Zrkovci in Dogošami je možen dostop iz dveh strani – parkiramo lahko pri gasilskem domu v Zrkovcih ali v Dogošah pri Nogometnem klubu Dogoše. Skupna dolžina vseh poti, ki so še posebej ob koncu tedna precej priljubljene pri sprehajalcih, je v tem delu je cca 7 km.
Del poti poteka skozi loke in gozd ob strugi, kjer pa lahko na žalost srečamo tudi motokrosiste. Večino časa teče pot v neposredni bližini struge.
Ob nizkem vodostaju in z dobrimi čevlji lahko raziščemo tudi enega od otočkov v tem delu struge.

Med avtobusno postajo v Zrkovcih (kjer parkiramo) in Malečniškim mostom na Pobrežju lahko naredimo cca 4 km dolg krožen sprehod. V eno smer lahko gremo po kroni nasipa dovodnega kanala za HE Zlatoličje, ki se malo višje v Melju loči od struge reke Drave. Po kroni nasipa teče priljubljena sprehajalna pot, ki nudi lep razgled na okolico.
V drugo smer lahko gremo po poti, ki je speljana med kanalom in staro strugo Drave. Pot je ravna in prevozna z avtomobilom v skoraj vseh vremenskih razmerah. Na nekaterih mestih lahko s poti zavijemo v loke in poplavni gozd ob strugi reke do mrtvih rokavov in prodišč, kjer lahko psi namočijo tačke in bolj pogumni tudi zaplavajo.

Prodišča so posebej v toplem delu leta precej obiskana, še posebej ob koncih tedna. Sprehajalcev pa je običajno več na kroni nasipa kanala.
