Nekoč je veljalo zelo trdno prepričanje, da mora pes jesti enkrat na dan in tako smo tudi pri nas hranili pse, dokler se ni začelo vedno pogosteje pojavljati mnenje, da je več manjši obrokov boljši način prehranjevanja tudi pri psih. Tako smo tudi pri naših psih prešli na dva obroka dnevno. Pred nekaj leti pa sem se zaradi svojih težav s težo poglobila v način prehranjevanja, ki mu pravijo »občasen post« (itermittent fasting) in začela razmišljati o tem, da mogoče stara modrost o enem obroku dnevno za pse ni povsem zgrešena. Ker mi je opustitev jutranjega obroka tudi precej olajšala organizacijo pred odhodom v službo, sem se odločila, da našim psom ponovno uvedem en glavni obrok na dan. Slučajno sem ravno v tem času naletela na spodnji članek…
Foto: FLOUFFY na Unsplash
Kako število obrokov na dan vpliva na zdravje in kognitivne sposobnosti psa?
To so poskušali ugotoviti raziskovalci z analizo podatkov, zbranih v prvem letu projekta Dog Aging Project, ki poteka od leta 2019 v ZDA in zbira ter analizira različne podatke o psih, ki jih prispevajo njihovi lastniki.
Rezultati so pokazali, da imajo odrasli psi, ki dobijo en obrok dnevno, v primerjavi s psi, ki dobijo več obrokov, povprečno boljšo oceno kognitivnih sposobnosti in manj zdravstvenih težav: manj verjetno je, da imajo težave s prebavili, jetri in trebušno slinavko ter z zobmi in ustno votlino, manj verjetne so tudi ortopedske težave ter težave z ledvicami in izločali.
Foto: Kabo na Unsplash
Vendar avtorji poudarjajo, čeprav rezultati sicer kažejo, da več obrokov dnevno ni optimalen način hranjenja psov, in čeprav se to ujema z rezultati zgodnejših raziskav na laboratorijskih miših in ljudeh, ta raziskava ne dokazuje, da je boljše zdravje psov v resnici posledica prehranjevanja z enim obrokom dnevno. Zato odsvetujejo upoštevanje rezultatov raziskave pri odločanju o načinu hranjenja psov. Takšno stališče so avtorji raziskave zavzeli zaradi nekaterih pomanjkljivosti raziskave, ki so jih tudi izpostavili:
- Pri hranjenju 1x dnevno je možno, da je prišlo do manjšega vnosa kalorij, kot pri bolj pogostem hranjenju, česar niso mogli raziskati, saj se podatki o celotnem dnevnem vnosu kalorij niso zbirali.
- Ni bilo mogoče izključiti možnosti, da so lastniki spremenili pogostost hranjenja kot odgovor na pojav zdravstvenih težav in so torej opažene povezave v celoti ali delno obratno vzročno povezane (torej več obrokov zaradi slabšega zdravja in ne obratno).
- Vir vseh zbranih podatkov je poročanje lastnikov, pri čemer je možna napaka pri spominu in interpretaciji.
- Prav tako ni bilo mogoče upoštevati, če so psi sicer dobili obrok 1x dnevno, vendar so čez dan dobivali priboljške in prigrizke.
Foto: James Lacy na Unsplash
Naša izkušnja
In kako je z našimi tremi dobri dve leti po prehodu na en dnevni obrok? Verdi (8.5 let, 5.5 kg) in Ron (6 let, 17.5kg) dobita en glavni obrok in sicer zvečer, predvsem zjutraj in nekaj tudi čez dan pa ne skoparimo s priboljški in prigrizki. Oba sta zelo zdrava, primerno težo vzdržujemo brez težav, kar je še posebej pomembno za malega Verdija. Rea (14.5 let, 13kg) dobi dva obroka dnevno. Rea ima težave z želodcem in ledvicami, nazaj na dva obroka smo prešli pred približno pol leta, ker z enim obrokom ni dobila dovolj kalorij in je izgubljala težo.
Vir:
Bray, E. E., Zheng, Z., Tolbert, M. K., McCoy, B. M., Dog Aging Project Consortium, Kaeberlein, M., & Kerr, K. F. (2022). Once-daily feeding is associated with better health in companion dogs: results from the Dog Aging Project. GeroScience, 44(3), 1779–1790. https://doi.org/10.1007/s11357-022-00575-7
Parkiramo pri Športnem društvu Hajdoše. Bolj pustolovskim pohodnikom priporočamo najprej raziskovanje poplavnega gozda ob Dravi po 
Od izhodišča pri Karting centru v Slovenji vasi do Hajdoš in nazaj lahko med odvodnim kanalom HE Zlatoličje in staro strugo Drave prehodimo cca 6 km dolgo krožno pot. Za začetek lahko psi namočijo tačke v kanalu, nato pa krenemo proti Hajdošam po malo zaraščeni, pretežno senčni poti med lokalno cesto in kanalom.
Od izhodišča pri nogometnem igrišču v Zlatoličju do Karting centra v Slovenji vasi prehodimo cca 3,5 km po 
Parkiramo pri Športnem parku Starše in ob strugi Drave krenemo proti Naravnemu in gozdnemu rezervatu Zlatoličje.
Pri Krčevini (na levem bregu) se tok Drave pod pleistocensko rečno teraso obrne za devetdeset stopinj in usmeri proti jugu. Območje se imenuje Zumrova jama. Zaradi naravne dinamike reke je nastalo veliko prodišče in več manjšimi prodnatih otokov. Tukaj se z matično strugo združita dva večja stranska rečna rokava – zatona (1).
Območje med matično strugo in večjim stranskim rokavom na desni spada zaradi težko dostopnega in poleti skoraj neprehodnega terena med najbolj divje predele ob Dravi pri nas. Velik del kompleksa poplavnega gozda in rokava na desnem bregu je razglašen kot Naravni in gozdni rezervat Zlatoličje (1).
Obisk območja rezervata priporočamo v suhem vremenu izven poletne sezone. V gozdu ni utrjenih poti, zato obiska ne priporočamo zelo mladim psom in psom, ki imajo težave z gibanjem.
Na cesti ni veliko avtomobilskega prometa, je pa del 
Parkiramo pri Športnem društvu Loka-Rošnja in se po 
Malo predelov struge Drave med Mariborom in Ptujem ima tako dobro ohranjene nekatere značilnosti in procese naravnih nižinskih rek kot približno 700 m dolg del pri Rošnji (1). Vidimo lahko dve prodišči, do enega je tudi urejen dostop in ga lahko raziščemo, vendar se temu v gnezdilni sezoni (april-julij) raje izognemo, da ne vznemirjamo ptic, ki tukaj gnezdijo, saj so med njimi tudi zelo ogrožene vrste, kot sta mali deževnik in mali martinec (1, 2).
Pot je v manjšem delu krožna okoli Starškega ribnika, večinoma pa se vračamo po isti poti na izhodišče. Pot okoli Starškega ribnika pa do prodišča v Staršah je del nove 
Dolžina poti je vse skupaj cca 8 km. Večji del poti poteka skozi gozd neposredno ob stari strugi Drave po utrjeni makadamski poti in je večinoma prehodna v vsakem vremenu, le ob večjem deževju in poplavljanju Drave so lahko deli poti neprehodni. V lepem vremenu, še posebej ob koncih tedna, je precej prometa, srečamo lahko tako kolesarje, kot sprehajalce.
Parkiramo lahko v bližini Miklavške mlake in se odpravimo na krajšo (cca 3 km) ali daljšo (cca. 4 km) krožno pot od Miklavža do Loke in nazaj, če se sprehodimo še do Športnega društva Loka – Rošnja, pa podaljšamo pot za cca 1 km. V eno smer gremo po 
V drugo smer lahko uberemo pot skozi gozd, kjer je malo verjetno, da bomo koga srečali. Če se odločimo za krajšo pot, hodimo ob strugi slikovitega potoka, v katerem se lahko psi tudi osvežijo.
Če gremo po daljši poti, lahko zavijemo še do struge Drave in se ustavimo na prodišču.
Pri našem zadnjem obisku je bil del te poti blizu izhodišča (pod daljnovodom) poplavljen in popolnoma neprehoden, zato je priporočljivo, da najprej krenemo proti Dravi in skozi gozd ter se vračamo po Dravski kolesarski poti.
Med vožnjo do izhodišča se lahko takoj za izvozom iz glavne ceste Maribor – Ptuj ustavimo še pri znameniti 
Pas med nasipom dovodnega kanala za HE Zlatoličje in staro strugo Drave je priljubljen pri sprehajalcih, prečka pa ga tudi 
Ogledamo si lahko zanimivosti, kot so miklavški izviri in ribniki – hidrološki, zoološki in botanični naravni spomenik, kjer se je naselil tudi bober (1). Ena od poti teče mimo izvirov in ob Miklavškem potoku, v katerem se lahko psi tudi odžejajo in osvežijo.
Glavne poti so dobro utrjene in prehodne v vsakem vremenu, nekatere stranske poti, predvsem okolica izvirov, pa so po dežju precej razmočene in težje prehodne.
Do stare struge Drave med Zrkovci in Dogošami je možen dostop iz dveh strani – parkiramo lahko pri gasilskem domu v Zrkovcih ali v Dogošah pri Nogometnem klubu Dogoše. Skupna dolžina vseh poti, ki so še posebej ob koncu tedna precej priljubljene pri sprehajalcih, je v tem delu je cca 7 km.
Del poti poteka skozi loke in gozd ob strugi, kjer pa lahko na žalost srečamo tudi motokrosiste. Večino časa teče pot v neposredni bližini struge.
Ob nizkem vodostaju in z dobrimi čevlji lahko raziščemo tudi enega od otočkov v tem delu struge.
