Trenutno so vsi moji pasji spremljevalci pasemski psi – dva hrvaška ovčarja, Rea in Ron, ter metuljček (papillon) Verdi.

Za obe pasmi sem se odločila na precej podoben način – všeč so mi bili psi, ki sem jih videvala na agility tekmovanjih. Pri izbiri hrvaškega ovčarja sem vedela še to, da ne želim border collie-ja. Ne ravno natančni kriteriji in na splošno odsvetujem izbiro psa na tak način, še posebej, če se človek ni pripravljen prilagoditi psu, ki ga je izbral.

Ko sem se odločala za hrvaškega ovčarja, sem se počutila precej samozavestno glede svojega kinološkega znanja in bila prepričana, da je čas, da v svoje življenje pripeljem delovnega psa. Saj na koncu koncev pes je pes in ta bo moj peti pes, bova že kako zvozila. Sanjalo se mi ni, kakšno presenečenje in divja vožnja naslednjih 14 let me čakata. Grom si ni zastonj prislužil vzdevka Črna pošast in postal prava legenda.

Hrvaški ovčar je stara pasma. O samem nastanku pasme obstaja nekaj teorij in po najbolj popularni teoriji so hrvaška plemena pripeljala pse takega tipa s seboj, ko so okoli 7. stoletja poselili teritorij današnje Hrvaške. Najstarejši najdeni zapisi o hrvaškem ovčarju so iz 14. stoletja in kažejo na to, da se pasma do danes ni veliko spremenila.

Če se odločimo deliti življenje s hrvaškim ovčarjem, je dobro vedeti, da je to vsestranski kmečki delovni pes. Stoletja se je od teh psov pričakovalo, da bodo v pomoč pri vseh vrstah dela z živino, da bodo čuvali dvorišče in z laježem opozarjali na prihod tujca ter da bodo uravnavali populacijo glodavcev na kmetiji. To so temperamentni in glasni psi hitrih reakcij, ki od svojega človeka pričakujejo zaposlitev. In če človek ni dorasel tej nalogi? Potem si bodo zaposlitev našli sami in prepričani ste lahko, da ta ne bo nikomur všeč.

Več o hrvaškem ovčarju: http://www.fci.be/en/nomenclature/CROATIAN-SHEPHERD-DOG-277.html

Baza rodovnikov hrvaških ovčarjev: http://hrvatskiovcar.pedigre.net/

Metuljček (kontinentalni pritlikavi španjel) po drugi strani je gosposki pes. Sam izvor ni povsem pojasnjen, kužki tega tipa pa se pojavijo že na oljnih slikah iz 16. stoletja. Že takrat so bili to družni psi, pogosto v družbi plemkinj in plemičev.

Metuljček je majhen pes z velikim karakterjem. Inteligenten, samozavesten, učljiv, živahen, čuječ in družaben. Enako zadovoljno bo šel s svojim človekom na daljši sprehod in se zvečer zvil ob njemu na kavču. Če pa kdo pričakuje, da bo z metuljčkom dobil mirnega naročnega psa, zna doživeti precejšnje presenečenje. Ti aktivni majhni psi zelo radi sodelujejo s človekom in ker so zelo učljivi, poleg tega pa živahni in agilni, so zelo primerni za razne pasje športe. Noben pes ni rad sam, metuljčki pa so bili stoletja vzrejani za družbo človeku in so izredno družabni psi, ki težko prenašajo samoto.

Več o metuljčki: http://www.fci.be/en/nomenclature/CONTINENTAL-TOY-SPANIEL-77.html