Prva stran   Kontakt   ENG

Delovno prvenstvo hrvaških ovčarjev

SPONZOR

 

Novice

Naši psi

Naše mačke

Aktivnosti

HO prvenstvo

Agility

Frizbi

Bikejoring

Paša

Rally obedience

IPS poslušnost

Razstave

Galerija

V spomin

Povezave

 

 

 

21. 11. - 23. 11. 2014 Zagreb, 3. delovno prvenstvo hrvaških ovčarjev

 

In tako je za nami naše tretje, zdaj že tradicionalno prvenstvo. Organizator je obljubljal večji, boljši in glasnejši dogodek in obljubo izpolnil. V 10 disciplinah se je pomerilo 39 psov s 36 vodniki iz 10 držav.

Žal me je tokrat izdalo zdravje, tako da sem predvsem poskušala vse skupaj preživeti, namesto da b uživala, kot si tak dogodek zasluži. Zato so tokrat tudi vtisi in spomini bolj skromni, je pa kljub temu nastalo precej fotografij, tudi s pomočjo Alenke in Mateje:

 

V petek zjutraj sva se z Reo pomerili v bikejoringu. Rea je dala vse od sebe, zagotovo sva na njen račun imeli najbolj spektakularen start (in najbolj glasen), in se kljub temu, da RES nisem bila v formi, uvrstili v več kot odlično zlato sredino na 7. mesto.

 

 

 

V soboto smo tekmovali v frizbiju, agilityju in rally obedience-u. V meglenem jutru mi frizbi ni najbolje letel, zato pa je bila Alenka bolj uspešna, v Time Trial sta bili s Sivo tretji in skupno v frizbiju peti.

 

 

   

 

V agilityju sva se z Reo povsem nepresentljivo diskvalificirali v vseh treh tekih, ampak brez slabega občutka, pravzaprav sem bila zadovoljna z vsemi tremi teki. Alenko je v tej disciplini nadomeščala Mateja in s Sivo sta se po dveh diskvalifikacijah v finalnem teku uvrstili na 11. mesto.

 

 

V rally obedience-u se je izkazal Grom in prislužila sva si 2. mesto. Rea je sicer delala zelo lepo, a je bil trening nogometa na sosednjem igrišču preveč strašljiv, da bi se lahko bolj skoncentrirala na mene in delo.

 

 

 

V nedeljo so vsi trije psi tekmovali v disciplini Tunnel Cup, sicer brez večjega uspeha, ker sva se obe z Matejo izgubljale med tunelčki, jaz celo dvakrat :-)

 

 

 

 

Prvenstvo smo zaključili s specialno razstavo, kjer je na moje veliko presenečenje mala miss simpatičnosti dokazala, da si povsem zasluži ta naziv. Rea je namreč očarala sodnika in v močni konkurenci v razredu zrelih psic osvojila CAC.
 

 

 


Rezultati - agility L
Rezultati - vsi ostali
Rezultati - skupna razvrstitev

 

16. 11. - 18. 11. 2012 Zagreb, 2. delovno prvenstvo hrvaških ovčarjev

 

Kje naj začnem? Najbolje da tam, kjer sem končala z našim prvim prvenstvom… Obljubili smo, da bomo spet prišli in smo… z okrepitvami :-).

Siva in Rea sta bili prijavljeni na bikejoring, agility, frizbi in Tunnel cup. Grom je bil prijavljen na agility kot veteran, na frizbi in Tunnel cup. Najprej sem ga odjavila s frizbija, ker je bil na urniku isti dan kot agility, kar se mi je le zdelo malo preveč za »Starega«. Potem pa sem se odločila, da je vseeno še dovolj v formi, da še ni za med veterane… Poslušnosti tokrat nisem prijavila (seveda mi je bilo žal in vedela sem, da mi bo), ker enostavno nisem našla ne živcev ne volje in posledično časa, da bi ponovno natrenirala disciplino za neko vsaj na pol spodobno predstavo.

Prvenstvo se je tokrat za nas začelo že v petek zjutraj. Ob 9h je bil na urniku bikejoring. Vožnja z enega na drugi konec Zagreba v petkovi jutranji prometni konici je bila vsekakor posebno doživetje. Ampak sprehod skozi Park Dotrščina do starta je pomiril moje od vožnje načete živce.

 

 

 

Proga je bila… razgibana :-).

 

 

Z drugimi besedami - kilometrski vzpon je bil za umret, potem pa je šlo še samo po hribu navzdol tako hitro, kot je pes zmogel in kolesar upal :-). Za dobro mero smo na koncu še vsi skupaj ponovili finiš za TV ekipo.

Po kratkem postanku v hotelu smo se odpravili na Ježdovec (Lučko) navijat za tekmovalce v delu z ovcami. Kar naj bi bila glede na navigacijo 10 minutna vožnja, se je kmalu raztegnilo na dobre pol ure med iskanjem obvoza zaradi zaprte ceste. Ovce so bile mlade, bežale so pred ljudmi, za pse pa se niso pretirano zmenile. Kaže, da so pozabile prebrati, kako bi se naj obnašale, tako da so prvi tekmovalci imeli težko delo predvsem glede izbire prave strategije. Pri menjavanju ovc za naslednjega tekmovalca pa je bilo dovolj dela za vse, tudi za gledalce, saj je šlo najhitreje tako, da smo jih enostavno nesli.

 

VIDEO: Prvi dan (Darja Jakšić)

 

Zvečer nas je v hotelu čakalo malce neprijetno presenečenje. Pred tremi leti je namreč v tem hotelu še delovala odlična restavracija, sedaj pa restavracije ni več. Jaz sem bila trdno odločena, da bom po celem dnevu spopadanja z zagrebškim prometom raje jedla čips v hotelski sobi, kot da še enkrat sedem v avto. Ampak prijazno osebje hotela nam je pomagalo, da nismo ostali lačni. Dobili smo kontakte dostavljavcev hrane in zadovoljni povečerjali v hotelskem baru.

Sobota se je za tiste, ki so tekmovali v iskanju pogrešanih v naravi, začela zelo zgodaj. Kljub dobrim namenom, da greva navijat, je zmanjkalo energije in volje za ta podvig. Tako se je naš tekmovalni dan začel ob 9h na Zagrebačkem Velesajmu v dvorani NC Šalata.

 

 

Super dvorana z odlično podlago. Za našo ekipo je bil agility glavni del prvenstva.

 

 

Alenka in Siva sta odlično zvozili oba precej zahtevna open teka in finale ter pristali na skupnem nehvaležnem 4. mestu (VIDEO: agility open, jumping open). Grom je open agility vzel za ogrevanje. Pravzaprav sva začela kar dobro, če ne štejem preskočene cone na mostu, proti koncu pa sva se čisto izgubila. Open jumping je bil precej kaotičen, ampak sva ga nekako zvozila, v finalu pa sem bila resnično ponosna na mojo noro Črno pošast. S čistim tekom sva s solidnim časom pristala na petem mestu (VIDEO: agility finale). Moja mala Rea se je vsakič zelo potrudila, čeprav so ji hrupni zaprti prostori precej neprijetni. V vseh tekih pa je imela predvsem težave z mano :-)… v open tekih sem jo obakrat slabo pripeljala v slalom, kar nama je enkrat prineslo izogibanje, obakrat pa naju je stalo precej časa. V jumpingu je šla pod zadnjo oviro, ker je na koncu zagledala svoj povodec - igračo, ki sem jo seveda jaz tam pustila :-) (VIDEO: agility open, jumping open). Finale pa… recimo, da nama je šlo odlično dokler ni imela bližnjega srečanja z mojimi nogami, ostalo pa ni za javnost ;-).

 

Open jumping - large

Foto: Lana Prah

 

Frizbi je bila edina disciplina, v kateri sem v resnici po tihem pričakoval kakšen rezultat… No, Alenki je res šlo kar dobro - odlično 2. mesto v time trial-u, potem pa malo slabši rezultat v mini distance-u in spet skupno 4. mesto. Jaz pa… ko sem dopoldan vrgla nekaj frizbijev za vajo, mi je šlo še čisto dobro, potem pa sta mi menda nekje med agility tekmovanjem in frizbi tekmovanjem zrasli dve levi roki. Vse frizbije sem zmetala v temne kote, v steno ali pa kar nikamor :-/. Uboga Rea se je trudila po najboljših močeh (čeprav je tudi z enim očesom pazila, da ne bi iz kakšnega temnega kota, izza kakšnega stebra ali iz kakšne sence kaj skočilo nanjo in jo pojedlo), ampak pri takšnem metanju ni mogla kaj dosti narediti. Poleg tega je imelo veliko psov težave z vidnostjo temneje obarvanih frizbijev; najboljše so se obnesli svetli, npr. rumeni frizbiji (nekaj časa je trajalo, da se nam je to posvetilo).

 

VIDEO: Drugi dan (Darja Jakšić)
 

Zvečer nas je v klubski hiški KOSSP-a »Zagreb« čakala večerja dobrodošlice. Obilica odličnih doma pripravljenih jedi in peciv v prijetnem domačem vzdušju… mmmm :-). Posebno presenečenje pa so pripravili prijatelji iz Japonske, ki so za nas vse sproti pripravljali sushi. Žal sem bila preutrujena in sem skoraj zaspala za mizo, tako da smo se nazaj v hotel odpravili prezgodaj, da bi lahko poskusili vse dobrote, ki so jih za nas pripravili organizatorji, njihove družine in prijatelji.

Nedeljsko prvo disciplino - sledenje smo ponovno prespali in se okoli 8h odpravili na prizorišče CACIB Zagreb na Zagrebačkem Velesajmu. Po opravljenem treningu tekmovalcev v poslušnosti sva še z Gromom malo obujala spomine na tekmovanje pred tremi leti…

 

Foto: Lana Prah

 

...no, mogoče pa bova na naslednjem prvenstvu spet tudi midva med njimi :-). Posebej lepo mi je bilo gledati obrambo, kjer sta se dva od Gromovih (in Miškinih) otrok, Kiša in Rudi, pomerila med sabo. Dogodek dneva za nas, ker smo spet lahko tekmovali, in predvsem zabava dneva za pse, je bil Tunnel cup (VIDEO: Siva, Grom).

 

 

Foto: Lana Prah

 

Zanimivo je bilo tudi spremljati Specialno razstavo hrvaških ovčarjev, saj se je pomerilo veliko lepih psov.

 

VIDEO: Tretji dan (Darja Jakšić)

 

In za konec... Spet je bilo nepozabno. Organizacija, darila ob prijavi, tekmovanja, nagrade, večerja dobrodošlice, predvsem pa spet psi in njihovi ljudje - stari in novi prijatelji - zaradi vsega tega se je splačalo priti v Zagreb in bomo prišli spet, če bo le mogoče. Najlepša hvala Organizatorjem!

 

 



Še malo statistike: na 2. delovnem prvenstvu hrvaških ovčarjev se je v 9 disciplinah pomerilo skupno 34 psov z 29 vodniki iz 8 držav.

 

Foto: Lana Prah

URADNA STRAN PRVENSTVA (rezultati) >>

 

 

20. 11. - 22. 11. 2009 Zagreb, 1. delovno prvenstvo hrvaških ovčarjev

 

Pa je za nami naše težko pričakovano prvenstvo. Siva je bila prijavljena na agility, Grom pa na agility, poslušnost in razstavo. Za poslušnost me je Alen prepričal tik pred zaključkom prijav in ker pred tem skoraj ni bilo časa za trening, mi je ostal slab mesec, da z Gromom osvojiva vaji "prinašanje predmeta" in "naprej". Trudila sva se po najboljših močeh in celo meni je uspelo natrenirati metanje prinosila, čeprav sem med treningi s tem zabavala sebe in vse prisotne.

 

V Zagreb smo se odpravili v petek, ko se je za nekatere že začelo zares, mi pa smo imeli le vlogo gledalcev in navijačev.

 

 

Pri paši nas je najbolj navdušila finska tekmovalka, ki je bila prva na vrsti in je z ovcami opravila, preden smo se dobro zavedali, da se je tekmovanje začelo. Med tem pa, ko so eni delali, so drugi pozirali za televizijo...

 

 

Že v petek se je za več kot odlično izkazala odločitev o prenočevanje v Zagrebu, saj smo si lahko privoščili prijeten sprehod po obrežju Save, zvečer pa pivo in večerjo v prijetni družbi.

 

 

V soboto pa se je začelo zares tudi za nas. Zjutraj trening poslušnosti, potem pa najprej agility in nato jumping. Zjutraj Grom očitno še ni bil v pravi formi, saj sva agility zvozila brez večjih težav, a z dvema podrtima skakalnicama vseeno pristala proti koncu seznama uvrščenih. Alenka in Siva pa sta v sicer dobrem teku imeli žal težave s slalomom. No do jumpinga se je Črna Pošast ravno prav razživel, posledica pa je bil precej kaotičen tek, ki se je seveda končal z diskvalifikacijo. Siva je imela ponovno težave s slalomom, tokrat zaradi gledalcev in fotografa, ki so se za njen okus nahajali čisto preblizu slaloma. Kljub temu, da za nas ni bil ravno uspešen, je bil drugi dan prvenstva prijeten in se je prav tako prijetno končal z odlično večerjo v odlični družbi.

 

Zadnji dan prvenstva sva imela z Gromom kar natrpan urnik. Najprej poslušnost, ki je bila precej nervozna. Ni šlo brez veliko lajanja, uspelo pa nama je izvesti vse vaje, večino dovolj korektno, da sem lahko zadovoljna. Cela predstava je bila seveda odraz najinega dela v zadnjih mesecih. Ker je bila večina treninga usmerjena v dve novi vaji, je bila osnovna hoja ob nogi slabša, kot smo to nekoč že znali. Imamo celo dokaze, da znamo vajo poleg izvesti brez lajanja in skakanja v klin :-), ampak v trenutnih okoliščinah in formi pač ni šlo brez tega. Prinašanje je bilo solidno. Pri prostem prinašanju je moral Grom sicer malo razmisliti, kaj povelje "prinesi" sploh pomeni, potem je bil malo v dvomih, ali naj prinosilo pobere in prinese, ampak pri prinašanju preko skakalnice in palisade nama je že šlo bolje. Sploh ker je meni, kljub majhni možnosti za tak podvig, uspelo vreči prinosilo preko palisade tako, da ni pristalo v ograji, ki je omejevala ring. Tudi vaja "naprej" ni bila čisto zanič, je pa Groma precej zaneslo proti kotu ringa, kjer je bilo najmanj občinstva in kjer je stala palisada.

 

 

No sodnik je imel o najinem delu še precej boljše mnenje, kot sem ga imela sama in nanju s 96 točkami postavil na 3. mesto :-)

 

 

Sledil je finalni agility tek. Ker sem namesto štartne liste imela v glavi le skupne rezultate prejšnjih dveh tekov, sem presenečeno ugotovila, da sva z Gromom prva na vrsti šele, ko so naju klicali na start. Takšna presenečenja so se še vedno do sedaj izkazala kot uvod v katastrofo in seveda ni bilo tokrat nič drugače. K vsem neumnostim, ki jih je Črna Pošast sposoben izvesti na agility parkurju, pa je nekje na sredi proge dodal še izlet po igračko...

 

Alenki in Sivi je tokrat šlo zares super in tek brez kazenskih točk ju je postavil na 1. mesto nedeljskega agilityja. S tem rezultatom sta se tudi precej (pa žal ne dovolj) približali stopničkam v skupnem seštevku za agility.

 

 

V vseh treh krasnih dnevih je bila zame le razstava manjše razočaranje. V konkurenci je imel Grom le enega nasprotnika, ki je bil na koncu "boljši", jaz pa sem izvedela, da ima moj sicer skladen pes nekoliko krajši vrat... in da ni šampinjon (to zadnje sicer ne piše v opisu, je pa bilo rečeno)... Hmm, tudi prav.

 

In za konec... Bilo je nepozabno. Organizacija, darila ob prijavi, tekmovanja, nagrade, predvsem pa psi in njihovi ljudje - zaradi vsega tega se je splačalo priti v Zagreb in bomo prišli spet, če bo le mogoče. Najlepša hvala Organizatorjem!

 

 

Še malo statistike: na 1. delovnem prvenstvu hrvaških ovčarjev se je v 6 disciplinah pomerilo skupno 20 psov s 17 vodniki iz 6 držav.

 

URADNA STRAN PRVENSTVA (rezultati) >>

© ŠEN 2015